Franja

Zadetki iskanja

  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • sfebbrare v. intr. (pres. sfēbbro) med. biti brez vročine, afebrilen
  • centēsimo

    A) agg. stoti

    B) m

    1. stotinka

    2. stotin, centezim, centim

    3. ekst. majhen denar, groš:
    pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
    spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

    4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
    non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
    non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša
  • cicca2 f

    1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
    mi dai una cicca? ali mi daš čik?

    2. pren. ničvredna stvar:
    non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • digiuno2 agg.

    1. tešč

    2. pren. brez:
    essere digiuno di notizie biti brez novic
    essere digiuno di matematica ne imeti pojma o matematiki

    3. anat.
    intestino digiuno tešče črevo
  • disappetēnza f netek, pomanjkanje teka:
    soffrire di disappetenza biti brez teka
  • estraneo

    A) agg. tuj:
    essere estraneo a qcs. biti brez zveze s čim
    sono estraneo alla faccenda zadeva mi je tuja, s to zadevo nimam opravka
    mantenersi estraneo alla discussione ne udeležiti se razprave
    corpo estraneo tujek

    B) m (f -ea) tujec, tujka
  • humour tujka angl. m invar. humor, smisel za humor:
    mancare di humour biti brez smisla za humor
  • ipotēca f pravo hipoteka:
    avere il cervello in ipoteca pren. biti brez pameti, nerazsoden
    mettere una seria ipoteca su qcs. pren. resno računati na kaj
  • lira1 f

    1. lira:
    lira sterlina (angleški) funt

    2. ekst. denar:
    non avere una lira biti suh, biti brez fičnika
    non valere una lira ne biti vreden počenega groša
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • palanca2 f
    palanche pl. (quattrini) denar, cvenk:
    non avere una palanca biti brez ficka
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • picciolo

    A) agg. pren. knjižno skromen

    B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
    non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
    non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
    sino all'ultimo picciolo do zadnje pare
  • privo agg. ki je brez:
    essere privo di mezzi biti brez denarja
    discorsi privi di senso nerazumno govorjenje
    essere privo della vista, dell'udito biti slep, gluh
  • proporzione f

    1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
    in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
    avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
    mancare di proporzione biti nesorazmeren

    2. mat. proporcija

    3. med. količina, doza

    4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija
  • quattrino m

    1. novčič, belič

    2. malo denarja:
    ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
    far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
    non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
    non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

    3.
    quattrini pl. denar:
    senza quattrini reven, siromašen
    fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
    buttare i quattrini razmetavati denar
    costare fior di quattrini veliko stati
    far quattrini veliko zaslužiti
    tirare al quattrino biti lakomen na denar
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim