-  
VAS kratica f navt., voj.vedetta antisommergibili protipodmorniška patruljna ladja
  -  
lēi
A)  pron.
1.  ona; njo
2.  Vi; Vas:
 il di lei pisarn. njegov, njen
 la di lei pisarn. njegova, njena
B)  m
 usare il lei vikati
 dare del lei a qcn. koga vikati
  -  
paese m
1.  dežela:
 mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu
2.  država; ekst. domovina:
 paese legale politiki, vladajoči razred
 paese reale tiha večina
 amare il proprio paese ljubiti domovino
3.  vas:
 paese natio rojstna vas, rojstni kraj
 gente di paese vaščani, kmetje
 fiera di paese vaški sejem
 il paese della cuccagna Indija Koromandija
 tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas
  -  
SV kratica
1.  avtoSavona (na registrskih tablicah)
2. Signoria Vostra Vi, Vas, Vam (v pismih)
  -  
ve
A)  pron. vas, vam ( vi pred lo, la, li, le, ne)
B)  avv. tja, tam ( vi pred lo, la, li, le, ne)
  -  
vi
A)  pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)
1.  vas, vam:
 vi sento benissimo odlično vas slišim
 devo darvi ragione moram vam dati prav
2.  (v funkciji etičnega dativa)
 vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen
3.  pleon.
 chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?
B)  pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
 non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil
C)  avv. tu, sem; tam, tja; tod:
 Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
 per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  -  
villaggio m (pl. -gi)
1.  vas:
 idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec
2.  ekst. naselje:
 villaggio olimpico olimpijsko naselje
 villaggio turistico turistično naselje
  -  
metafisica f
1.  filoz. metafizika
2.  ekst. slabš. nejasnost, zamotanost, nedoumljivost; španska vas
  -  
alcuno
A)  agg.
1.  pl. neki, nekaj:
 sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
 non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2.  sing. redko neki
3.  sing. (v nikalnih stavkih) noben:
 non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
 senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B)  pron.
1.  pl. nekateri:
 alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2.  sing. redko nekdo
3.  sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
 non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  -  
altresì avv. knjižno
1.  tudi, prav tako, nadalje, razen tega:
 la pregherei altresì nadalje bi Vas prosil
2.  enako
  -  
anima f
1.  duša, duh:
 l'anima e il corpo duša in telo
 l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
 anima nera pren. brezvestnež
 non avere anima biti brezdušen
 cura di anime dušno pastirstvo
 darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
 essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
 rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
 rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
 tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
 toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
 vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
 all'anima! primojduš!
 volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
 giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2.  duša, oseba, človek:
 un paese di poche anime vas z nekaj dušami
 non c'è anima viva ni žive duše
 un'anima dannata zlobnež, hudobnež
 un'anima in pena nemiren, begajoč človek
 la buon'anima pokojnik, pokojnica
3.  duša, osrednji (notranji) del:
 l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  -  
assiduo agg.
1.  vztrajen, marljiv:
 lo studio assiduo dà buoni risultati vztrajno učenje prinaša dobre rezultate
 un lettore assiduo pazljiv bralec
2.  stalen, reden:
 pochi di voi sono assidui alle lezioni malo vas redno hodi na predavanja
 è un cliente assiduo del nostro bar je stalen gost v naši kavarni
  -  
assōlvere* v. tr. (pres. assōlvo)
1.  oprostiti, razrešiti:
 assolvere un debito izplačati dolg
2.  pravo oprostiti:
 l'imputato fu assolto obtoženec je bil oproščen
3.  relig. dati odvezo
4.  izvršiti, izpolniti:
 ho assolto tutti i miei doveri verso di voi izpolnil sem vse dolžnosti, ki sem jih imel do vas
  -  
avviso m
1.  sporočilo; opozorilo, svarilo:
 ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
 che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
 avviso telefonico telefonski poziv
 avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
 dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
 mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
 stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
 avviso di reato pravo obdolžitev
2.  objava, oglas; razglas:
 avviso di concorso objava natečaja
 avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko
3.  mnenje:
 a nostro avviso po našem mnenju
 essere d'avviso meniti
4.  voj., navt. eskortna ladja
  -  
ché cong.
1.  ker:
 abbiamo ritardato, ché l'autobus non passava pozni smo, ker ni bilo avtobusa
2.  zakaj:
 partite presto, ché non vi colga la pioggia brž odidite, da vas ne zaloti dež
  -  
cortesemente avv. vljudno, prijazno, ljubeznivo:
 vogliate cortesemente confermarci... prosimo vas, da potrdite...
  -  
difētto m
1.  pomanjkanje, nezadostnost:
 essere in difetto di qcs. primanjkovati
 in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
 è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
 per difetto mat. zaokroženo navzdol
2.  napaka, hiba:
 difetto di fabbricazione tovarniška napaka
 difetto fisico telesna hiba
3.  napaka, grda navada, razvada:
 ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
 trovarsi in difetto ne imeti prav
  -  
disturbo m motnja; nevšečnost:
 tolgo il disturbo (vljudnostna fraza pri poslavljanju) ne bom vas več motil, zadrževal
 disturbo gastrico želodčna motnja
 azione di disturbo voj. motilna, zaviralna akcija; pren. motenje, zaviranje
  -  
ēssere*1
A)  v. intr. (pres. sono)
1.  biti, obstajati:
 Dio è Bog je
 Dio non è Boga ni
 bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
 non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2.  živeti:
 c'era una volta živel je nekoč
 Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3.  biti, zgoditi se:
 sarà quel che sarà kar bo, pa bo
 che sarà di me? kaj bo z mano?
 che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4.  biti, priti:
 fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
 un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
 ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
 ci sei? pren. pog. jasno?
5.  biti; nahajati se, živeti v:
 allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
 essere al sicuro biti na varnem
 essere nei guai biti v škripcih
 siamo alle solite! pa smo spet tam!
 essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
 che ora è? koliko je ura?
 da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6.  biti (kot kopulativni glagol):
 la balena è un mammifero kit je sesalec
 come se niente fosse meni nič tebi nič
7.  pog. tehtati:
 il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
 quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B)  (v raznih predložnih zvezah)
1.  (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
 essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
 essere in gran numero biti v velikem številu
 essere in forse, in dubbio biti v dvomu
 se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
 essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
 essere di turno biti na vrsti
 essere di Trieste biti iz Trsta
 questo non è da voi to vam ni podobno
 essere di ritorno vračati se
 essere da più, da meno več, manj veljati
2.  (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
 è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
 è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
 non c'è nulla da dire ni kaj reči
 c'è da piangere človek bi se zjokal
3.  (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
 siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4.  (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
 per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
 per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5.  v. intr. impers.
 è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
 è come tu dici tako je, kot praviš
 beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  -  
facoltà f
1.  zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
 facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti
2.  moč, pravica; dovoljenje:
 ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati
3.  fakulteta:
 facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
 facoltà di economia ekonomska fakulteta
 facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
 facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
 facoltà di medicina medicinska fakulteta
4.  pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti