k, K m, f (cappa) (črka) k:
k minuscola, K maiuscola mali k, veliki K
k come Kursaal k kot Kamnik (pri črkovanju)
Zadetki iskanja
- cappa3 m, f invar. (ime črke) k
- da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - accostare
A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice
B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju
C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)
1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom
2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro - addizionale
A) agg. dodaten, postranski:
lavori addizionali postranska dela
B) f ekon. davčna doklada, dodatek k davščini - allarme m
1. alarm, klic k orožju:
dare, suonare l'allarme dati, zatrobiti alarm
2.
allarme aereo zračni alarm:
l'allarme durò due ore zračni alarm je trajal dve uri
falso allarme lažni preplah
3. pren. strah, bojazen, skrb:
stare in allarme per qcn., qcs. biti v strahu, v skrbeh za koga, za kaj - ammesso
A) agg.
1. sprejet, pripuščen
2. priznan, dopuščen:
ammesso che cong. recimo, da, vzemimo, da
B) m (f -sa) kandidat, pripuščen k izpitu, k natečaju - ammutinare
A) v. tr. (pres. ammutino) redko ščuvati k uporu
B) ➞ ammutinarsi v. rifl. (pres. mi ammutino) upreti se, spuntati se:
l'equipaggio se è ammutinato posadka se je uprla - arruolare
A) v. tr. (pres. arruōlo) nabirati, novačiti vojake, rekrutirati
B) ➞ arruolarsi v. rifl. (pres. mi arruōlo) prijaviti se, iti prostovoljno k vojakom - cointeressare v. tr. (pres. cointerēsso) privabiti k poslovni soudeležbi
- confessare
A) v. tr. (pres. confēsso) priznati; izpovedati:
confessare una colpa priznati krivdo
confessare i propri peccati relig. izpovedati grehe
B) ➞ confessarsi v. rifl. (pres. mi confēsso)
1. priznati:
confessarsi colpevole priznati krivdo
2. relig. spovedati se, iti k spovedi
3. zaupati se (tudi šalj.)
PREGOVORI: peccato confessato è mezzo perdonato preg. kdor prizna, mu je pol oproščeno - contemplativo agg. premišljujoč, nagnjen k razmišljanju; kontemplativen
- dipsōmane m, f med. dipsomani; bolnik, nagnjen k občasnemu uživanju alkohola
- fortunatamente avv. k sreči
- kaone m fiz. mezon K
- lucciola f
1. zool. kresnica, ivanjščica (Lampyris noctiluca):
prendere lucciole per lanterne pren. napačno razumeti
2. spremljevalec, spremljevalka k sedežu (v kinodvoranah) - muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - negativismo m
1. psihol. negativizem, bolestno nagnjenje k nasprotovanju
2. ekst. odklanjanje, zavračanje - neurolabile agg. med. nagnjen k živčnim, nevrovegetativnim motnjam
- piedarm inter. voj. puško k nogi!