Franja

caliga f hist. čevelj (rimskih vojakov)

calzare² mzlasti pl. knjižno škorenj, čevelj:
andare coi calzari di piombo pren. ravnati zelo preudarno, previdno

piēde m

1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen

4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

5. čevelj (mera)

6. lit. stopica

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik

sōcco m (pl. -chi) gled. hist. čevelj (v starorimski komediji):
calzare il socco pren. pisati komedije

ballerina f

1. balerina, baletka, plesalka

2. nizek ženski čevelj, balerinka

3. zool. ovčarica (Motacilla flava)

4. bot. pasje zelišče (Solanum nigrum)

ciabatta f

1. copata; ponošen čevelj, šveder:
essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

3. (štruca kruha) ○

paperina f

1. pomanjš. od ➞ papera goskica

2. nizki ženski čevelj

rimontare

A) v. tr. (pres. rimonto)

1. ponovno namestiti, montirati

2. šport dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. iti, hoditi proti toku:
rimontare un promontorio navt. obpluti rt

4. obrt podšivati, poddelati čevelj (delati nov spodnji del čevlja)

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti (na konja, po stopnicah):
rimontare a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. seči, segati nazaj:
la fondazione di Roma rimonterebbe al 753 a.C. ustanovitev Rima sega nekako v leto 753 pr.n.š.

scarpetta f

1. pomanjš. od ➞ scarpa čeveljček

2. otroški, ženski čevelj; nizki čevelj:
scarpette da ballo plesni čevlji; šport
scarpette da corsa, da ginnastica, da pugile tekaški, telovadni, boksarski čevlji

3. pren. pog.
fare la scarpetta s kruhom pomazati krožnik

4. bot.
scarpetta di Venere (cipripedio) čeveljc, marijini čeveljčki

scarponcino m pomanjš. od ➞ scarpone zimski čevelj

scarpone m

1. poveč. od ➞ scarpa težki čevelj, gojzar:
scarponi da montagna planinski čevlji, gojzarji
scarponi da sci smučarski čevlji

2. pren. šalj. alpinec

3. šalj. slabš. povprečen nogometaš, slab strelec

carrōzza f

1. kočija:
andare in Paradiso in carrozza pren. brez muje se še čevelj ne obuje

2. železn. potniški vagon:
signori in carrozza! potniki, vstopite!

corrispondere^*

A) v. tr. (pres. corrispondo)

1. vrniti, vračati (čustva)

2. izplačati

B) v. intr.

1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra

2. biti kos; biti na višini; ustrezati

3. biti blizu; gledati:
la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt

4. vrniti, vračati (čustva):
corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga

5. dopisovati si; korespondirati

C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)

1. ujemati se

2. biti, stati si nasproti

costare

A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče

B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje

forzare

A) v. tr. (pres. fōrzo)

1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš

B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči

rimonta f

1. ponovno montiranje, ponovna namestitev, montaža

2. šport
effettuare la rimonta dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. zool. vrnitev, vračanje (ptic selivk)

4. mont. prečnik

5. obrt
fare una rimonta podšiti čevelj, narediti nov spodnji del čevlja