rodere*
A) v. tr. (pres. rodo)
1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer
2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale
3. šalj. (po)jesti
B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze
C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti
Zadetki iskanja
- rompere*
A) v. tr. (pres. rompo)
1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!
2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico
3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje
4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)
5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor
B) v. intr.
1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)
2. vulg. nadlegovati; tečnariti
3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok
4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove
C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo - rosolare
A) v. tr. (pres. rōsolo)
1. kulin. pražiti
2. toskansko šalj. kritizirati, norčevati se; pren. prebunkati
B) ➞ rosolarsi v. rifl. (pres. mi rōsolo) pražiti se
rosolarsi al sole pren. pražiti se na soncu - rovesciare
A) v. tr. (pres. rovēscio)
1. razliti, razlivati:
rovesciare insulti su qcn. pren. koga obmetavati z žalivkami
rovesciare la colpa su qcn. pren. valiti krivdo na koga
2. prevrniti, prevračati:
rovesciare il sacco pren. povedati vse
rovesciare la situazione pren. na glavo obrniti položaj
3. vreči (na tla):
rovesciare un governo pren. vreči vlado
4. voj. potolči, prebiti:
rovesciare le difese nemiche prebiti sovražnikovo obrambo
B) ➞ rovesciarsi v. rifl. (pres. mi rovēscio)
1. pasti, padati; zvrniti, zvračati se
2. zlivati se; strmoglavo pasti, padati; zgrmeti
3. pren. zgrniti, zgrinjati se:
la folla si rovesciò sulla piazza množica se je zgrnila na trg - sacramentare
A) v. tr. (pres. sacramento)
1. relig. podeliti zakrament; obhajati
2. priseči, prisegati; ekst. trditi, zatrjevati
3. pog. kleti, preklinjati (tudi absol.)
B) ➞ sacramentarsi v. rifl. (pres. mi sacramento) relig. prejeti zakramente - sacrificare
A) v. tr. (pres. sacrifico)
1. relig., hist. žrtvovati
2. relig., absol. maševati, obhajati mašo
3. žrtvovati; odpovedati se čemu:
sacrificare il proprio interesse per il benessere comune žrtvovati lastno korist za splošni blagor
sacrificare una figlia slabo omožiti hčer
B) ➞ sacrificarsi v. rifl. (pres. mi sacrifico) žrtvovati se
C) v. intr. ekst. častiti (koga), pokloniti se (komu):
sacrificare a Bacco evfemistično popivati
sacrificare a Venere evfemistično spolno občevati - salasso m
1. puščanje krvi
2. pren. hud izdatek; slabš. skubljenje:
mi hanno fatto un bel salasso pošteno so me oskubli - saldare
A) v. tr. (pres. saldo)
1. povezati; zložiti, zlagati; spojiti, spajati
2. variti, zvariti; spajkati
3. ekon. plačati, poravnati račun:
saldare il conto plačati račun
saldare un conto, una partita pren. poravnati račun
4. med. zaceliti
B) ➞ saldarsi v. rifl. (pres. mi saldo) med. celiti se, zarasti, zaraščati se - salvaguardare
A) v. tr. (pres. salvaguardo) zavarovati, zaščititi
B) ➞ salvaguardarsi v. rifl. (pres. mi salvaguardo) zavarovati, zaščititi se - salvare
A) v. tr. (pres. salvo)
1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol
3. nareč. shraniti
B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
2. zateči, zatekati se
3. zavarovati, zaščititi se pred
4. relig. odrešiti se, zveličati se - sanare
A) v. tr. (pres. sano)
1. ozdraviti, ozdravljati (tudi pren.)
2. ekst. sanirati:
sanare un passivo sanirati pasivo
3. agr. sanirati, meliorirati, izboljšati
B) ➞ sanarsi v. rifl. (pres. mi sano) ozdraveti - santificare
A) v. tr. (pres. santifico) relig.
1. posvetiti, posvečevati
2. kanonizirati; razglasiti, razglašati za svetnika
3. ekst. častiti:
santificare le feste posvečevati praznike
B) ➞ santificarsi v. rifl. (pres. mi santifico) relig. postati svet - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - satollare
A) v. tr. (pres. satollo) nasititi
B) ➞ satollarsi v. rifl. (pres. mi satollo) nasititi se, do sitega se najesti; basati se:
satollarsi di dolci basati se s slaščicami - saturare
A) v. tr. (pres. saturo)
1. kem. saturirati, nasititi, nasičevati
2. pretirano napolniti, napolnjevati; zasititi, zasičevati:
saturare il mercato zasititi tržišče
B) ➞ saturarsi v. rifl. (pres. mi saturo) nasititi, nasičevati se; pren. basati se:
saturarsi di fumetti basati se s stripi - saziare
A) v. tr. (pres. sazio)
1. nasititi
2. ekst. zasititi; pristuditi, zagatiti
3. pren. zadovoljiti, zadovoljevati; potešiti; ekst. naveličati
B) ➞ saziarsi v. rifl. (pres. mi sazio)
1. nasititi se; zasititi se
2. pren. zadovoljiti, zadovoljevati se; utešiti se - sbagliare
A) v. tr. (pres. sbaglio)
1. motiti se, zgrešiti:
sbagliare il colpo zgrešiti strel
sbagliare i conti zmotiti se pri računu
sbagliare mestiere zgrešiti poklic
sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel
2. narediti napako, zamenjati:
sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko
B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača
C) ➞ sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
se non sbaglio če se ne motim - sbambagiare, sbambagiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sbambagio) (sfilacciarsi) cefrati se
- sbancare1
A) v. tr. (pres. sbanco)
1. igre razbiti banko
2. pren. uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati
B) ➞ sbancarsi v. rifl. (pres. mi sbanco) pren. (gospodarsko) uničiti, uničevati se - sbarazzare
A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
sbarazzare la tavola pospraviti mizo
B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se