sorgere*
A) v. intr. (pres. sorgo)
1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se
2. vziti, vzhajati
3. izvirati
4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov
5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti
B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod
Zadetki iskanja
- sorpasso m avto prehitevanje:
divieto di sorpasso prepovedano prehitevati
effettuare un sorpasso prehiteti - sorriso m smehljaj, nasmešek:
abbozzare, fare un sorriso nasmehniti se - sorso m požirek (tudi ekst.):
in un sorso na dušek - sortire1 v. tr. (pres. sortisco) knjižno
1. žrebati, izžrebati
2. dosoditi
3. doseči, dosegati:
sortire un effetto doseči učinek - sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost - S.O.S. kratica m SOS; pren. klic na pomoč:
lanciare un S.O.S. klicati na pomoč - sospēndere* v. tr. (pres. sospēndo)
1. obesiti, obešati
2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena
3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom - sospeso agg.
1. gradb.
ponte sospeso viseči most
2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno
3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu) - sospētto3 m pog. sled, kapljica, kanček:
caffè con un sospetto di cognac kava s kančkom konjaka - sospiro m
1. vzdih, vzdihljaj:
un sospiro di sollievo vzdih olajšanja
fare, mandare un sospiro vzdihniti
2. knjižno hrepenenje
3. dih:
dare, mandare, rendere l'ultimo sospiro izdihniti, umreti
4. knjižno dih, sapica
5. kulin. čokoladna tortica - sottēndere* v. intr. (pres. sottēndo) mat. pripadati:
corda che sottende a un arco tetiva, ki pripada loku - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - sottogamba avv. na lahko, neresno, podcenjujoče:
prendere un avversario sottogamba nasprotnika ne jemati resno - sottoporre*
A) v. tr. (pres. sottopongo)
1. podjarmiti; podvreči
2. pokoriti, prisiliti
3. pren. predložiti, predlagati:
sottoporre una proposta di legge predložiti zakonski predlog
B) ➞ sottoporsi v. rifl. (pres. mi sottopongo) vdati se, pristati na kaj, pokoriti se (tudi ekst.):
sottoporsi a un intervento chirurgico biti operiran - sottordine m
1. biol. podrazred
2.
in sottordine podrejen; postranski:
avere un incarico in sottordine imeti, opravljati podrejeno funkcijo
una questione in sottordine postransko vprašanje - sottostare v. intr. (pres. sottostoō) pren. biti podrejen, biti podvržen; biti izpostavljen; podvreči se:
sottostare alle minacce biti izpostavljen grožnjam
sottostare a un controllo biti pregledan - sottrarre*
A) v. tr. (pres. sottraggo)
1. odtegniti, odtegovati; odrešiti:
sottrarre qcn. a, da un pericolo koga rešiti nevarnosti
2. pren. odvzeti, ukrasti, izmakniti
3. odbiti; mat. odšteti:
sottrarre le spese odbiti stroške
B) ➞ sottrarsi v. rifl. (pres. mi sottraggo) izogniti, izogibati se; uiti - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
un gomitolo di spago klobčič vrvice
la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
tirare lo spago vleči dreto, čevljariti