Franja

Zadetki iskanja

  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • voga f

    1. navt. veslanje; vesljaj:
    voga arrancata zelo hitro veslanje
    voga corta, lunga kratek, dolg vesljaj
    voga alla pescatora veslanje po ribiško

    2. šport veslač:
    capo voga prvi veslač

    3. pren. polet, zanos, vnema:
    essere in voga di biti razpoložen za
    studiare con voga vneto študirati

    4. pren. moda; popularnost, razširjenost:
    la voga delle gonne corte moda kratkih kril
    persona in voga priljubljena osebnost
    essere in voga biti v modi
  • volare1

    A) v. intr. (pres. volo)

    1. leteti:
    non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
    volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
    volere o volare zlepa ali zgrda

    2. ekst. leteti (letalo):
    volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
    volare sulla città leteti nad mestom

    3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

    4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
    volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
    il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
    volano gli schiaffi letijo klofute

    5. ekst. pasti, padati:
    volar giù pog. pasti (z višine)

    6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
    volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

    7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
    l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

    8. pren. širiti se:
    volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

    9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
    con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

    10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
    il tempo vola čas beži

    11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

    B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
  • volata1 f

    1. let:
    una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
    fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

    2. ekst. jata (v letu)

    3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
    di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
    battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
    fare una volata skočiti (do); šport sprintati
    prendere una volata pren. zjeziti se
    tirare la volata pren. vleči, spodbujati

    4. pren. pesniški polet; preblisk

    5. voj. topovska odprtina

    6. glasba hitra pasaža

    7. minska salva

    8. tehn. akcijski radij žerjava
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • volgare

    A) agg.

    1. ljudski, domač (zlasti jezik):
    nome volgare ljudsko ime

    2.
    era volgare naše štetje (po Kristusu)

    3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

    4. prostaški, vulgaren

    B) m jezik vulgarni jezik:
    il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
    dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet
  • volontario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. fiziol. hoten:
    muscolo volontario hotna mišica

    2. nameren; naklepen; prostovoljen:
    azione volontaria namerno dejanje
    esilio volontario prostovoljno izgnanstvo
    omicidio volontario naklepni umor

    3. spontan, samohoten

    4. prostovoljen

    B) m (f -ia; m pl. -ri) prostovoljec, prostovoljka; volonter, volonterka:
    soldato volontario, volontario voj. prostovoljec
    volontario del sangue krvodajalec
    volontario in servizio civile prostovoljec v civilni službi
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • volto m

    1. knjižno (viso) obraz:
    a volto aperto pren. odkrito
    avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
    cambiare in volto prebledeti, zardeti
    gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati

    2. pren. (zunanji) videz

    3. pren. obraz, bistvo, narava:
    mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz
  • volume m

    1. mat., fiz. prostornina, volumen; kubatura:
    volume atomico, molecolare, specifico atomska, molekularna, specifična prostornina
    volume di un solido prostornina telesa

    2. ekst. pren. masa, obseg:
    il volume degli investimenti obseg naložb
    volume di traffico promet

    3. obseg, moč (glasu, šuma):
    il volume della voce obseg glasu
    ridurre il volume della radio utišati radio

    4. knjiga, zvezek, snopič; delo:
    un volume in brossura, rilegato broširana, vezana knjiga
    un'opera in 3 volumi delo v treh zvezkih
  • zampino m

    1. pomanjš. od ➞ zampa tačica

    2. pren. krempelj:
    mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
    qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes

    3. kulin. noga
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
  • zēro

    A) agg.

    1. nič:
    il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

    2. nič, ničti:
    crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
    grado zero ničta stopnja
    l'ora zero ura nič; polnoč

    B) m

    1. nič, ničla:
    alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
    cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
    prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
    segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
    spaccare lo zero pren. natančno izračunati
    sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

    2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
    ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
    avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

    3. fiz. nič, ničla:
    zero assoluto absolutna ničla
    essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

    4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

    5. (znak) nič, ničla

    6.
    zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
    gli zero zero sette del fisco davčni vohljači
  • zio m (pl. -ii)

    1. stric:
    zio paterno stric po očetovi strani
    zio materno ujec
    zio cugino pog. očetov, materin bratranec
    zio d'America šalj. stric iz Amerike

    2.
    zii pl. stric in teta

    3. južnoital. stric (spoštljiv naziv)

    4.
    zi' Beppe toskansko pog. rit; srednjeital., južnoital. pog. kahla
    zio Sam šalj. Amerikanci

    5. evfemistično Bog:
    per zio! za božjo voljo!
  • zōna f

    1. cona, pas; ekst. površina

    2. geogr. pas:
    zona climatica podnebni pas
    zona torrida vroči, tropski pas

    3. geol. območje:
    zona sismica potresno območje

    4. ekst. področje, območje, cona:
    zona agraria kmetijsko področje
    zona denuclearizzata voj. brezatomska cona
    zona calda pren. vroča cona
    zona di combattimento voj. bojna cona
    zona depressa ekon. nerazvito, pasivno področje
    zona franca prosta carinska cona
    zona di frontiera pravo obmejna cona
    zona d'influenza vplivno območje
    zona del libero scambio ekon. prostotrgovinska cona
    zona smilitarizzata pravo demilitarizirana cona

    5. območje, cona (v mestu):
    zona disco avto območje z omejenim parkiranjem
    zona industriale industrijska cona
    zona residenziale rezidenčna četrt
    zona del silenzio avto območje s prepovedjo zvočnega signaliziranja
    zona verde urban. zeleni pas, zelene površine
    zona verde, blu avto modra cona

    6. med. pasovec (izpuščaj)

    7. šport cona:
    difesa in zona conska obramba
    segnare in zona Cesarini pren. uspeti v zadnjem trenutku

    8. obl., hist. pas
  • zōnzo
    a zonzo na potep, sem in tja:
    andare a zonzo pohajkovati, postopati
  • zoppicare v. intr. (pres. zōppico)

    1. šepati

    2. ekst. majati se

    3. pren. šepati:
    zoppica un po' in matematica malo šepa v matematiki
    un ragionamento che zoppica neprepričljivo, šepavo sklepanje
    zoppicare da un piede pren. šepati v neki dejavnosti, na nekem področju
  • zucca f

    1. bot. buča (Cucurbita maxima):
    zucca marina, selvatica (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
    zucca da vino (lagenaria) grljanka, zagrlska buča (Lagenaria vulgaris)
    semi di zucca (brustolini) kulin. pražena bučna semena

    2. šalj. buča:
    zucca pelata na balin obrita glava
    essere senza sale in zucca, essere una zucca imeti prazno bučo
    grattarsi la zucca praskati se po glavi

    3.
    zucca barucca f kulin. pečena buča (na stojnicah v Venetu)
  • zuppa f

    1. juha; čorba:
    zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
    zuppa inglese angleška juha (slaščica)
    zuppa alla pavese juha pavese
    è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
    fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

    2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
    PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker
Število zadetkov: 1840