spēcchio m (pl. -chi)
1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo
2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom
3. pren. hiša kot iz škatlice
4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor
5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali
6. preglednica
7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol
8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)
9. hist. register dolžnikov (komune)
Zadetki iskanja
- specialista
A) agg. (m pl. -ti) specialist:
medico specialista zdravnik specialist
B) m, f (m pl. -ti)
1. strokovnjak, strokovnjakinja; specialist, specialistka
2. med. specialist, specialistka:
specialista in malattie infantili specialist za otroške bolezni
3. šport specialist (za neko disciplino) - spēndere* v. tr. (pres. spēndo)
1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
spendere e spandere na veliko zapravljati
2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
spendere il proprio tempo preživljati čas
spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti
3. absol. nakupovati - spesa f
1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice
2. nakup
3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju
4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo - spezzare
A) v. tr. (pres. spēzzo)
1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
spezzarsi un braccio zlomiti si roko
spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
spezzare il cuore pren. streti srce
spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
spezzare il pane prelomiti kruh
2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati
B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga - spiaggia f (pl. -ge)
1. obrežje
2. plaža:
lettura da spiaggia zabavno branje
tipo da spiaggia posrečen tiček, patron
l'ultima spiaggia pren. poslednja življenjska postaja; ekst. zadnje upanje
vestito da spiaggia kostim za na plažo - spiegazione f razlaga, razlaganje, pojasnilo, pojasnjevanje:
avere una spiegazione con qcn. kaj s kom razčistiti
chiedere una spiegazione a qcn. vprašati koga za pojasnilo, zahtevati od koga pojasnilo
dare una spiegazione dati pojasnilo, pojasniti - spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona - spōrt
A) m
1. šport:
sport individuale, a squadre individualni, skupinski šport
sport bianco smučanje
fare dello sport, praticare lo sport ukvarjati se s športom
2. ekst. šport, zabava, kratek čas:
fare qcs. per sport delati kaj za zabavo
B) agg. invar. športen:
macchina sport športni avto - spropōsito m
1. pomota; neumnost:
a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
fare uno sproposito ustreliti kozla
2. kup; ogromno; velikanska vsota:
pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj - spunto1 m
1. gled. začetne besede
2. glasba prvi takti
3. ekst. pobuda, sugestija, namig:
dare, offrire lo spunto dati pobudo za
prendere lo spunto da izhajati iz
4. cik (vina) - stampa f
1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku
2.
stampe pl. ptt tiskovine
3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad
4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk
5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu
6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)
7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin
8. foto kopiranje
9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova - stanza f
1. knjižno bivanje, bivališče:
essere di stanza voj. biti nastanjen, stacioniran
2. soba:
appartamento di quattro stanze štirisobno stanovanje
stanza dei bottoni pren. komandni, upravni center
stanza da bagno kopalnica
stanza da letto spalnica
stanza da pranzo jedilnica
stanza di rianimazione med. soba za intenzivno nego, šok soba
stanza di soggiorno dnevna soba
3. ekon.
stanza di compensazione obračunsko mesto
4. lit. stanca, osemvrstičnica - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - stōffa f
1. blago:
stoffa per abiti blago za obleko
2. pren. pog. sposobnost, prirojeni dar, nadarjenost (tudi absol.):
avere stoffa biti nadarjen, imeti dar:
ha la stoffa dell'oratore ima govorniški dar, je rojen govornik - stōria f
1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine
2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik
3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje
4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko
5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem
6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici
7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno
8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica - straccio2 m (pl. -ci)
1. cunja, capa; krpa:
lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan
2. tekstil mikana svila
3. pog.
uno straccio di ušiv..., piškav...:
non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke
4.
stracci pl. pog. cape, ponošene obleke - stradale
A) agg. cesten:
carta stradale cestna karta
cartello stradale avto prometni znak
macchine stradali stroji za gradnjo cest
B) f avto prometna policija - strascicare
A) v. tr. (pres. strascico)
1. vleči, vlačiti:
strascicare le gambe noge vleči za seboj (od utrujenosti, oslabelosti)
2. pren. delati počasi, brezvoljno:
strascicare il male odlašati z zdravljenjem
3. pren. izgovoriti, izgovarjati nerazločno; zategovati besede
B) ➞ strascicarsi v. rifl. (pres. mi strascico) vleči, vlačiti se - strasciconi avv.
camminare a strasciconi vleči noge za sabo