sfornare v. tr. (pres. sforno)
1. vzeti, jemati iz peči
2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto
Zadetki iskanja
- sforzare
A) v. tr. (pres. sfōrzo)
1. gnati, priganjati, forsirati
2. nasilno vdreti, vdirati:
sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata
B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren - sfracellare
A) v. tr. (pres. sfracēllo) razbiti, zdrobiti
B) ➞ sfracellarsi v. rifl. (pres. mi sfracēllo) zdrobiti se; razbiti se:
l'auto si è sfracellata contro un muro avto se je razbil ob zidu - sfuggire
A) v. tr. (pres. sfuggo) uiti (komu, čemu); izogniti, izogibati se:
sfuggire un pericolo uiti nevarnosti
B) v. intr.
1. uiti, ubežati:
sfuggire alla giustizia uiti roki pravice
2. spregledati; pozabiti, pozabljati:
nel correggere le bozze mi sono sfuggiti parecchi errori med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal precej napak
mi è sfuggito che oggi è il tuo compleanno pozabil sem, da je danes tvoj rojstni dan - sgonfiare1
A) v. tr. (pres. sgonfio)
1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas
2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino
3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost
4. pog. nadlegovati
B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)
1. izprazniti se (zraka, plina)
2. splahniti (oteklina)
3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil - sguarnire v. tr. (pres. sguarnisco)
1. obl. parati obšiv:
sguarnire un cappello odparati obšiv na klobuku
2. voj. pustiti, puščati nezavarovano (trdnjavo) - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - silenziatore m
1. avto glušnik
2. voj. dušilec:
mettere il silenziatore a un giornale pren. cenzurirati časopis - siluro1
A) m
1. voj. torpedo:
siluro umano živi torpedo
lanciare un siluro izstreliti torpedo
2. pren. skriti manever, spletka
B) agg. invar. navt., voj.
uomo siluro živi torpedo - singolare
A) agg.
1. knjižno posamezen; edninski:
numero singolare jezik ednina
venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se
2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
un tipo singolare posebnež
B) m
1. jezik ednina
2. šport single, igra posameznikov - sinistro
A) agg.
1. lev:
lato sinistro leva stran
2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip
B) m
1. nesreča, škoda
2. polit. levičar
3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo - smagrire
A) v. tr. (pres. smagrisco) narediti, delati mršavega; posušiti (tudi ekst.):
smagrire un fiume presušiti reko
smagrire un terreno izčrpati zemljišče
B) ➞ smagrire, smagrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ smagrisco) shujšati - smaltare v. tr. (pres. smalto) emajlirati, loščiti, glazirati; lakirati:
smaltare un vaso pološčiti vazo
smaltare le unghie lakirati nohte - smaltire v. tr. (pres. smaltisco)
1. prebaviti, prebavljati:
smaltire la sbornia pren. prespati pijanost
2. razprodajati
3. odvajati:
un canale per smaltire le acque di scarico kanal za odvajanje odplak - smorzare
A) v. tr. (pres. smōrzo)
1. gasiti, ugašati:
smorzare un incendio pogasiti požar
smorzare la calce viva gasiti živo apno
2. pren. krotiti, brzdati, blažiti:
smorzare il desiderio brzdati željo
3. pridušiti (glas); omehčati (barvo)
B) ➞ smorzarsi v. rifl. (pres. mi smōrzo)
1. ugasniti
2. pojemati - sobbarcare
A) v. tr. (pres. sobbarco) naprtiti:
sobbarcare qcn. a un lavoro naprtiti komu delo
B) ➞ sobbarcarsi v. rifl. (pres. mi sobbarco)
sobbarcarsi a qcs. naprtiti si kaj - soddisfare* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)
1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo
2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati
3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo
4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami - soddisfazione f
1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj
2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo