Franja

Zadetki iskanja

  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • diritto2 m

    1. pravo pravo:
    diritto penale kazensko pravo
    diritto comparato primerjalno pravo

    2. pravica:
    diritti e doveri dei cittadini pravice in dolžnosti državljanov
    diritto di voto volilna pravica
    diritto, diritti d'autore avtorske pravice, copyright

    3. pl. ekon. pristojbine; dajatev, taksa; provizija:
    diritti doganali carinske pristojbine
    diritti bancari bančna provizija
    diritto di bollo kolkovina, upravna taksa
    diritti di banchina, di bacino pristaniške takse

    4. ekst. pravica:
    il diritto del più forte pravica močnejšega
    a buon diritto po vsej pravici
    a maggior diritto toliko bolj
    questione di diritto stvar načela
  • disagio m (pl. -gi)

    1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
    sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

    2. pren. zadrega, neugodje:
    trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi
  • disamina f natančen pregled, preizkus, preverjanje:
    sottoporre, porre a disamina natančno pregledati, preveriti
    passare in disamina razčleniti
  • discredito m slabo ime, slab glas:
    cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
    mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
    tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast
  • disdegno m zaničevanje, omalovaževanje:
    avere a disdegno zaničevati
    avere in disdegno sovražiti
  • disporre*

    A) v. tr. (pres. dispongo)

    1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

    2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
    disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

    3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

    B) v. intr.

    1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

    2. imeti, razpolagati:
    disporre di molto denaro imeti veliko denarja

    3. (essere dotato) imeti:
    l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

    C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

    1. postaviti, postavljati se:
    i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

    2.
    disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj
  • distanza f

    1. razdalja; oddaljenost:
    la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
    a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
    mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
    prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
    distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

    2. mat. dolžina, razdalja

    3. šport proga (dolžina):
    gara su lunga distanza tek na dolge proge
    vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

    4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

    5. pren. razlika
  • domanda f

    1. vprašanje:
    fare, rivolgere una domanda a qcn. zastaviti komu vprašanje

    2. prošnja; zahteva:
    presentare una domanda predložiti prošnjo

    3. ekon. povpraševanje:
    domanda e offerta ponudba in povpraševanje
  • domani

    A) avv.

    1. jutri
    domani l'altro, doman l'altro pojutrišnjem
    domani a otto jutri teden
    a domani! nasvidenje jutri!

    2. pren.
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    oggi qui, domani là danes tukaj, jutri tam
    oggi o domani prej ali slej
    da oggi a domani od danes do jutri
    rimandare un lavoro dall'oggi al domani preložiti delo na jutri
    dagli oggi, dagli domani sono riuscito a persuaderlo tako dolgo sem ga nagovarjal, da sem ga prepričal

    B) m

    1. jutri

    2. prihodnost, bodočnost:
    in un prossimo domani v bližnji prihodnosti, kmalu
    in un domani molto lontano v daljni prihodnosti, kdove kdaj
  • doppio

    A) agg. (m pl. -pi)

    1. dvojen, dvakraten, dvakrat tolikšen:
    paga doppia dvojna plača
    fucile a doppia canna dvocevka
    doppio mento dvojni podbradek
    domanda in doppia copia prošnja v dveh izvodih
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno vlogo
    fiore doppio bot. dvojni cvet
    punto doppio dvojni vbod

    2. pren. dvojen, dvoličen, dvoumen:
    parole doppie dvoumne besede, dvoumno govorjenje
    dadi doppi sleparske kocke

    3. jezik dvojen:
    doppia consonante dvojni soglasnik, geminata

    B) m

    1. dvojno, dvojnost

    2. dvojnik

    3. šport igra v parih

    C) avv. dvojno:
    vederci doppio dvojno videti
  • dōsso m

    1. hrbet; ekst. telo:
    il dosso della mano hrbtišče roke
    mettersi a dosso, in dosso un abito obleči obleko
    levarsi i vestiti di dosso sleči se
    levarsi un peso di dosso pren. rešiti se, znebiti se skrbi

    2. vrh

    3. izboklina (na cesti)
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • edizione f

    1. izdaja:
    edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
    edizione critica kritična izdaja
    edizione a cura di izdajo uredil...
    edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
    edizione straordinaria posebna izdaja
    un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov

    2. repriza, postavitev (predstava):
    una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide

    3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
    hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji?
  • effētto m

    1. učinek:
    il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
    ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
    fare l'effetto di zdeti se kot:
    mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
    in effetto, in effetti v resnici
    a questo effetto zato, v ta namen
    valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
    mandare ad effetto zaključiti
    dare effetto a qcs. izvršiti kaj

    2. (validità) veljavnost:
    questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

    3. (močen) vtis, efekt:
    è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
    cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

    4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
    dare l'effetto a una palla rezati žogo

    5. menica, vrednostni papir

    6. fiz. efekt:
    effetto Joule Joulov efekt
    effetti speciali posebni efekti

    7. pl. stvari:
    effetti personali osebne stvari; obleka
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • esame m

    1. pregled, preiskava:
    prendere in esame una proposta pretresti predlog
    sottoporre a esame dati v pretres
    esame del sangue preiskava krvi
    esame dei testi umani pravo zasliševanje prič
    esame di coscienza relig. izpraševanje vesti

    2. izpit:
    esame scritto, orale pisni, ustni izpit
    esame di ammissione sprejemni izpit
    esame di maturità matura
    esame di laurea diplomski izpit
    sostenere gli esame delati izpite
    passare l'esame izpit opraviti
    esame di guida vozniški izpit
  • esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
    questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
    dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
    prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
    addurre un esempio navesti primer
    sull'esempio po zgledu
    per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer