Franja

Zadetki iskanja

  • frapporre*

    A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
    frapporre ostacoli ovirati
    frapporre indugi mečkati, zavlačevati

    B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
    si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
    si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
    un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev
  • frase f

    1. stavek, izraz; fraza:
    una frase breve ma significativa kratek, a pomenljiv stavek
    frasi di cerimonia vljudnostne fraze
    sono solo frasi to so same fraze
    frase fatta prazna fraza, puhlica
    usare frasi scelte uporabljati izbrane izraze
    non trovare la frase giusta ne najti pravega izraza

    2. glasba fraza
  • fraternizzare v. intr. (pres. fraternizzo)

    1. bratiti se, sprijateljiti se, prijateljevati

    2. pridružiti se (komu):
    i militari fraternizzarono con i ribelli civili vojaki so se pridružili upornim civilistom
  • fregare

    A) v. tr. (pres. frego)

    1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
    fregare il pavimento ribati pod
    fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
    fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
    fregarsi gli occhi meti si oči

    2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
    mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

    B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

    1. drgniti se:
    fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

    2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
    fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
    e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!
  • fregata1 f

    1. drgnjenje, loščenje:
    dare una fregata ai mobili pobrisati pohištvo

    2. pog. prevara, ukana:
    mi son preso una gran fregata pošteno so me potegnili
  • friggere*

    A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
    friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
    friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
    mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
    andare a farsi friggere pren. iti k vragu
    buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
    friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

    B) v. intr.

    1. cvrčati

    2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
    friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
    frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti
  • frugare

    A) v. intr. (pres. frugo) brskati:
    frugare in un cassetto, nelle tasche brskati po predalu, po žepih

    B) v. tr. pregledovati:
    gli frugarono le tasche e tutti i bagagli pregledali so mu žepe in vso prtljago
  • fruttare

    A) v. intr. (pres. frutto) obroditi:
    le piante per il freddo hanno fruttato poco zaradi mraza so rastline slabo obrodile

    B) v. tr. prinesti, prinašati dobiček, dajati, obroditi:
    il capitale così investito frutterà un dieci per cento tako vloženi kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček
  • fucilare v. tr. (pres. fucilo) ustreliti, streljati:
    gli ostaggi furono fucilati talci so bili ustreljeni
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • fuorché

    A) cong. samo, le:
    farò qualsiasi cosa, fuorché umiliarmi storil bom karkoli, le poniževal se ne bom

    B) prep. razen:
    erano tutti presenti fuorché tuo fratello vsi razen tvojega brata so bili tam
  • furore m

    1. bes, srd, jeza:
    un furore momentaneo trenutna jeza
    essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
    a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
    venire in furore znoreti

    2. nalet, sila, silovitost:
    il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
    desiderare con furore silno želeti
    furore bestiale živalska sla

    3. zanos:
    il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

    4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
    far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo
  • gelare

    A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
    la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

    B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
    il lago è gelato jezero je zamrznjeno
    mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
    questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
    sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri
  • gentilezza f

    1. ljubeznivost, prijaznost:
    lo colmarono di gentilezze zasuli so ga z ljubeznivostjo
    fammi la gentilezza di toglierti dai piedi iron. bodi prijazen in se mi spravi spod nog

    2. uglajenost, prefinjenost, izbranost:
    gentilezza di modi prefinjenost v obnašanju

    3. nežnost, ljubkost:
    gentilezza di aspetto ljubek videz
  • germinare v. intr. (pres. gērmino)

    1. kliti, kaliti:
    il seme germina seme klije

    2. pren. poroditi se, razviti se, nastati:
    i motivi di dissenso sono germinati da incidenti insignificanti razlogi za nesoglasje so se porodili iz nepomembnih incidentov
  • gēsta f pl.

    1. junaška dela, junaštva, podvigi:
    le gesta degli antenati junaška dela prednikov
    canzoni di gesta lit. chansons de geste, srednjeveški viteški epi

    2. iron. podvigi:
    mi hanno narrato le tue gesta pravili so mi o tvojih podvigih
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • goloso agg.

    1. sladkosneden, požrešen:
    i bambini sono golosi di marmellata otroci so požrešni na marmelado

    2. slasten (tudi pren.)

    3. dražljiv, pikanten:
    una notizia golosa pikantna novica
  • grandinare

    A) v. intr. impers. (pres. grandina) padati (toča)
    è (ha) grandinato tutto il giorno ves dan je padala toča

    B) v. intr. pren. padati, usuti se kot toča, deževati:
    le bombe grandinavano tutt'intorno bombe so kot toča padale vsenaokrog
    dopo tanti incidenti le multe grandineranno po tolikih prometnih nesrečah bodo globe kar deževale