beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
Zadetki iskanja
- beccamōrti m
1. slabš. grobar
2. pren. šalj. častilec, dvorljivec:
fa il beccamorti con tutte le donne dvori vsem ženskam - bellezza f
1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti
2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano
3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure - benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - beninteso
A) avv. seveda, se razume, jasno:
Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!
B) cong.
beninteso che če; da le; če seveda:
ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš - bere*
A) v. tr. (pres. bevo)
1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika
2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo
3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren
4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo
5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira
B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača - bestia f
1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar
2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo! - Biagio m
1. Blaž
2.
adagio, Biagio! le počasi! - biancheggiare
A) v. intr. (pres. biancheggio)
1. beliti se, postajati bel
2. siveti
B) v. tr. pobeliti:
biancheggiare le pareti pobeliti stene - bighellonare v. intr. (pres. bighellono) lenariti; postopati:
bighellonare per le strade tutto il giorno ves dan postopati - bilanciare
A) v. tr. (pres. bilancio)
1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti
2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke
3. držati, ohranjati v ravnotežju
B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim
C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama - biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
le messi biondeggiano klasje rumeni - bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen - bizza f nagla jeza, izbruh, togota, muha:
fare le bizze imeti muhe (otrok) - blandire v. tr. (pres. blandisco)
1. knjižno božati; pren. lajšati, blažiti:
blandire i dolori altrui lajšati tujo bolečino
2. pren. laskati, dobrikati se
3. podpirati, podpihovati:
blandire le passioni podpihovati strasti - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - boccaccia f (pl. -ce)
1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec
2. spakovanje, spaka, zmrda:
fare le boccacce spakovati se
3. slab okus (v ustih)
4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik - bollo m
1. žig:
bollo postale poštni žig
carta da bollo kolkovani list
marca da bollo kolek
esente da bollo oproščen takse
bollo di circolazione potrdilo o plačani prometni taksi
2. žig (priprava), štampiljka:
bollo a secco suhi žig
bollo a umido mokri žig
3. pog. znamka
4. pren. (sramotni) žig, pečat
5. pog. podplutba, lisa, odrgnina:
ha le gambe piene di bolli noge ima polne podplutb - borsa1 f
1. torba; mošnja:
la borsa della spesa nakupovalna torba
borsa da viaggio potovalka
borsa da tabacco mošnjiček za tobak
borsa dell'acqua termofor
borsa da ghiaccio vrečica za led
borsa diplomatica diplomatski kovček
2. ekst. mošnja, denar:
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
avere la borsa piena, vuota imeti polno, prazno mošnjo
aprire, sciogliere la borsa odpreti denarnico, razvezati mošnjiček
chiudere, stringere la borsa varčevati, skopariti
mungere, vuotare la borsa di qcn. molsti, izkoriščati koga
toccare qcn. nella borsa prositi koga za denar
pagare di borsa propria plačati iz lastnega žepa
3.
borsa di studio štipendija
4. premija, denarna nagrada (pri boksu)
5.
borsa di pastore bot. plešec (Capsella bursa pastoris)
6. anat. mošnja, vreča:
borsa scrotale mošnja
la borsa del canguro kengurujeva trebušna vreča
7. mešiček:
avere le borse sotto gli occhi imeti mešičke pod očmi, imeti nabrekle veke
8. pren. dolgčas; mora, dolgočasnež, tečnež:
che borsa! kakšen dolgčas! - bōtta1 f
1. udarec:
fare a botte tepsti se
botte da orbi divje mahanje na slepo
parare le botte pren. braniti se
tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
a botta calda takoj, na mestu
2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz
3. tresk, pok
4. zbadljive, žaljive besede:
indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago