Franja

Zadetki iskanja

  • nome m

    1. ime:
    il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
    nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
    nome commerciale trgov. blagovna znamka
    nome depositato trgov. zaščitni znak
    nome di luogo krajevno ime, toponim
    a nome di qcn. v imenu nekoga
    a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
    in nome di qcn. v imenu nekoga
    in nome di Dio Bog pomagaj!
    sotto nome di pod imenom
    atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
    chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

    2. osebno ime; priimek:
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim
    nome di battaglia ilegalno ime
    nome di battesimo krstno ime
    nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
    nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
    opera senza nome anonimno delo
    avere di nome, per nome imenovati se
    è un bel nome to je znana oseba
    fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

    3. pren. sloves, ugled; glas:
    avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
    avere un nome in qcs. sloveti po čem

    4.
    nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

    5. jezik samostalnik
  • notturno

    A) agg. nočen:
    lavoro, servizio notturno nočno delo, nočna služba

    B) m

    1. relig. nokturno

    2. glasba nokturno

    3. nočni motiv (na slikah, fotografijah)
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • part time tujka angl.

    A) agg. invar., avv.
    lavoro part time delo s polovičnim delovnim časom
    lavorare part time delati s polovičnim delavnikom

    B) m invar. polovični delavnik
  • pera f

    1. hruška (sad):
    cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
    non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

    2. šalj. glava:
    grattarsi la pera počohati se po glavi

    3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
    lavoro a pera zanič delo
    parlare a pera govoriti brez repa in glave

    4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
    farsi una pera vbrizgati si dozo heroina
  • perfētto

    A) agg.

    1. popoln, dovršen:
    solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
    un perfetto idiota iron. popoln tepec

    2. odličen, perfekten:
    un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
    filare in perfetto accordo odlično se ujemati

    3. jezik dovršen

    B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas
  • perfezione f popolnost, dognanost, dovršenost:
    condurre a perfezione un lavoro delo izpeljati do popolnosti
    conoscere un argomento a perfezione temo poznati odlično
  • pesante agg.

    1. težek:
    un fardello pesante težko breme
    artiglieria pesante težko topništvo
    una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

    2. težek, težaven; nadležen:
    terreno pesante težek, težko prehoden teren
    aria pesante slab zrak
    battuta pesante prostaška šala
    un lavoro pesante težko, težavno delo
    una persona pesante nadloga, tečnež

    3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
    prosa pesante okorna proza

    4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
    danno pesante velika škoda

    5.
    gioco pesante šport ostra igra
    avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

    6.
    atletica pesante šport težka atletika

    7.
    industria pesante težka industrija
  • pesare

    A) v. tr. (pres. peso)

    1. tehtati

    2. pren. pretehtati

    B) v. intr.

    1. tehtati:
    il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

    2. pren. imeti težo, veljavo:
    un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

    3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
    un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
    ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

    4. pren. groziti:
    su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost
  • pēzzo m

    1. kos:
    fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
    da un pezzo a questa parte že nekaj časa

    2. kos, del:
    smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
    ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
    costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
    un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo

    3. (časopisni) članek
    pezzo grosso pren. velika živina
    pezzo da museo redek, muzejski primerek
  • polso m

    1. anat. zapestje

    2. med. utrip, pulz; utripanje, bitje:
    polso debole, frequente, regolare slaboten, hiter, enakomeren utrip:
    tastare il polso a qcn. pren. komu izmeriti pulz

    3. pren. krepek značaj, moč, odločnost:
    lavoro di polso zahtevno delo
    polso ferreo, fermo trdna odločenost
    scrittore di polso pisatelj pristnega, krepkega navdiha
    uomo di polso odločen, energičen mož
  • praticaccia f (pl. -ce)

    1. zapletena, težko rešljiva zadeva

    2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
    avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo
  • premettere* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
    all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
    premetto che naj najprej povem, da
  • reclutamento m

    1. novačenje; najemanje:
    reclutamento di lavoratori per l'estero najemanje delavcev za delo na tujem

    2. voj. rekrutiranje
  • respiro m

    1. dih, dihanje:
    fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
    avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
    mandare l'ultimo respiro izdihniti
    mandare un respiro oddahniti si
    trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

    2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
    lavorare senza respiro delati nepretrgoma
    accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

    3.
    di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
    opera di ampio respiro navdahnjeno delo

    4. glasba pavza za vdih
  • richiēdere* v. tr. (pres. richiēdo)

    1. ponovno vprašati

    2. prositi (za):
    richiedere aiuto prositi za pomoč

    3. poizvedovati (po); vprašati (koga za); zahtevati nazaj:
    richiedere notizie di qcn. poizvedovati po kom
    richiedere qcn. di un'opinione vprašati koga za mnenje
    richiedere il libro prestato zahtevati nazaj izposojeno knjigo

    4. zahtevati, terjati:
    un lavoro che richiede la massima attenzione delo, ki terja veliko pozornost
  • riversare

    A) v. tr. (pres. rivērso)

    1. ponovno zliti, zlivati

    2. razliti (na); pren. prevaliti:
    riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo

    3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati

    B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)

    1. izlivati se (tekočina)

    2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica)
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • saltuario agg. (m pl. -ri) nestalen, nereden; občasen:
    lavoro saltuario občasno delo
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim