lōtta f
1. boj, borba:
ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
lotta accanita ogorčena borba
lotta spietata neusmiljen boj
lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi
2. šport rokoborba:
lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu
3. boj, borba, spopad:
lotta politica politični boj
lotta di classe razredni boj
lotta per l'esistenza boj za preživetje
lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt
Zadetki iskanja
- maggiore
A) agg.
1. večji, višji:
il maggiore največji, najvišji
la maggiore parte večji del, večina
andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
do maggiore glasba C-dur
2. pomembnejši, najpomembnejši:
opere maggiori lit. pomembnejša dela
3. voj.
caporal maggiore vodnik
sergente maggiore narednik
stato maggiore generalštab
4. starejši:
sorella maggiore starejša sestra
maggiore età polnoletnost
B) m
1. starejši; hierarhično višji
2. voj. major
3.
i maggiori pl. očetje; dedi; predniki - malitenzionato
A) agg. zlonameren, zlohoten; sovražen:
essere malitenzionato contro qcn. imeti do koga zle namere
B) m (f -ta) zlohotnež, hudobnež - mancanza f
1. pomanjkanje:
in mancanza di meglio če ni boljšega
2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
commettere una mancanza pregrešiti se
mancanza disciplinare disciplinski prekršek
mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene
3. nepravilnost, napaka
PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre - mandare v. tr. (pres. mando)
1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti
2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu
3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)
4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti
5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri - mane f sing. knjižno jutro:
da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno - marcio
A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)
1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen
2. gnojen
3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč
B) m
1. gniloba, gnili del
2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno - massimo
A) agg. (superl. od ➞ grande)
1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere
2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)
3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec
B) m
1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene
2. šport boksar težke kategorije
3. mat. maksimum - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - mērda
A) f
1. govno, blato
2. pren. vulg. drek:
è proprio una merda di amico drek pa tak prijatelj
di merda zanič
3. pren. vulg. govno, zapletena, nevarna situacija:
è nella merda fino al collo do vratu je v govnu, voda mu je do vratu
B) inter. vulg. sranje - mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - midollo m (f pl. -la)
1. anat. mozeg:
midollo allungato podaljšani hrbtni mozeg
midollo osseo kostni mozeg
midollo spinale hrbtni mozeg
bagnarsi fino al midollo pren. zmočiti se do kože
penetrare nel midollo, nelle midolla prodreti stvari do dna
2. bot. stržen
3. jedro
4. pren. srž - mōrto
A) agg.
1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti
2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik
3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen
B) m (f -ta)
1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal
2. pog. skriti denar, zaklad
3. igre mrtvi (igralec pri kartah) - mozzare v. tr. (pres. mozzo) odrezati, odsekati:
mozzare il discorso pren. prekiniti razgovor
mozzare le parole in bocca a qcn. pren. vzeti komu besedo, ne pustiti do besede
un vento da mozzare il fiato pren. veter, ki jemlje sapo (hud veter) - nausea f
1. med. navzeja, siljenje na bruhanje (tudi ekst.):
avere la nausea, provare un senso di nausea iti komu na bruhanje
2. pren. odpor; gnus:
fino alla nausea do sitosti
fare nausea priskutiti se - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - notare v. tr. (pres. nōto)
1. zaznamovati; beležiti
2. zapisati, vpisati
3. opaziti, opazovati; zapaziti; upoštevati:
farsi notare priti do izraza, biti opazen
nota bene pomni; opomba
4. reči, opozoriti, opozarjati; izpostaviti, poudariti:
è da notare che... treba je povedati, da... - nuotare
A) v. intr. (pres. nuōto)
1. plavati:
nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
nuotare nell'aria pren. leteti
2. ekst. plavati:
nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
nuotare nel sangue biti krvoločen
nuotare nel sudore biti do kože prepoten
B) v. tr. plavati:
nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov - nutrire
A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)
1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati
2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih
3. knjižno dojiti
4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim
B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.) - o1 cong.
1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti