complēsso
A) agg.
1. sestavljen:
proposizione complessa jezik razširjeni stavek
2. raznovrsten; zapleten, težaven; kompleksen
3. mat. kompleksen
B) m
1. celota:
in complesso, nel complesso v celoti, na splošno
2. industrijski gigant, kompleks
3. ansambel:
complesso corale, strumentale pevski zbor, instrumentalni ansambel
4. mat. kompleks
5. psihiatr. kompleks:
senza complessi brez kompleksov
Zadetki iskanja
- complimento
A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
visita di complimento vljudnostni obisk
ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje
B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo! - consumare1
A) v. tr. (pres. consumo)
1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas
2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev
B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti - convinzione f
1. prepričanje:
acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno
2. pl. prepričanje, načela:
convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje - costare
A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče
B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - dēnte m
1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik
2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti
3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen
4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti
5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra
6. geogr. gorski rogelj
7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale) - derelitto
A) agg. zapuščen, zavržen; beden:
infanzia derelitta zapuščeni otroci; ptički brez gnezda
B) m (f -ta) ubožec, ubožica:
ospizio dei derelitti ubožnica - dilazione f odlašanje; odlog:
senza dilazione takoj, brez odloga - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - disappetēnza f netek, pomanjkanje teka:
soffrire di disappetenza biti brez teka - discorso m
1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja
2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti
3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste
4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti - distinzione f
1. razlikovanje; razloček; razlika; distinkcija:
distinzione di razza rasno razlikovanje
senza distinzione brez razlike
2. eleganca, prefinjenost, gosposkost:
vestire con distinzione elegantno se oblačiti - due
A) agg.
1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke
2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj
B) m
1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik
2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja - eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
nessuno eccettuato vsi brez izjeme
eccettuato il giovedì razen četrtka - energia f
1. energija, moč, sila:
un uomo privo di energia človek brez energije
perdere, riacquistare le energie izgubiti, spet pridobiti moč
2. fiz. energija:
energia elettrica električna energija - esclusione f izključitev:
ad esclusione di razen, izvzemši
senza esclusione (alcuna) brez izjeme - escluso agg. izključen:
nessuno escluso vsi brez izjeme
non escluso ne izključno - esitanza f obotavljanje, neodločnost:
senza esitanza brez omahovanja, odločno - estraneo
A) agg. tuj:
essere estraneo a qcs. biti brez zveze s čim
sono estraneo alla faccenda zadeva mi je tuja, s to zadevo nimam opravka
mantenersi estraneo alla discussione ne udeležiti se razprave
corpo estraneo tujek
B) m (f -ea) tujec, tujka