Franja

Zadetki iskanja

  • complēsso

    A) agg.

    1. sestavljen:
    proposizione complessa jezik razširjeni stavek

    2. raznovrsten; zapleten, težaven; kompleksen

    3. mat. kompleksen

    B) m

    1. celota:
    in complesso, nel complesso v celoti, na splošno

    2. industrijski gigant, kompleks

    3. ansambel:
    complesso corale, strumentale pevski zbor, instrumentalni ansambel

    4. mat. kompleks

    5. psihiatr. kompleks:
    senza complessi brez kompleksov
  • complimento

    A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
    visita di complimento vljudnostni obisk
    ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
    non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
    non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje

    B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
    hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo!
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • convinzione f

    1. prepričanje:
    acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
    fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno

    2. pl. prepričanje, načela:
    convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje
  • costare

    A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
    costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
    costi quel che costi naj stane, kar hoče

    B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
    lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • derelitto

    A) agg. zapuščen, zavržen; beden:
    infanzia derelitta zapuščeni otroci; ptički brez gnezda

    B) m (f -ta) ubožec, ubožica:
    ospizio dei derelitti ubožnica
  • dilazione f odlašanje; odlog:
    senza dilazione takoj, brez odloga
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • disappetēnza f netek, pomanjkanje teka:
    soffrire di disappetenza biti brez teka
  • discorso m

    1. pogovor, razgovor, govor; besede:
    attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
    perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
    discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
    pochi discorsi! dovolj besedi!
    senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

    2. govor:
    pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

    3. jezik govor:
    discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
    parti del discorso besedne vrste

    4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
    portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti
  • distinzione f

    1. razlikovanje; razloček; razlika; distinkcija:
    distinzione di razza rasno razlikovanje
    senza distinzione brez razlike

    2. eleganca, prefinjenost, gosposkost:
    vestire con distinzione elegantno se oblačiti
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
    è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
    nessuno eccettuato vsi brez izjeme
    eccettuato il giovedì razen četrtka
  • energia f

    1. energija, moč, sila:
    un uomo privo di energia človek brez energije
    perdere, riacquistare le energie izgubiti, spet pridobiti moč

    2. fiz. energija:
    energia elettrica električna energija
  • esclusione f izključitev:
    ad esclusione di razen, izvzemši
    senza esclusione (alcuna) brez izjeme
  • escluso agg. izključen:
    nessuno escluso vsi brez izjeme
    non escluso ne izključno
  • esitanza f obotavljanje, neodločnost:
    senza esitanza brez omahovanja, odločno
  • estraneo

    A) agg. tuj:
    essere estraneo a qcs. biti brez zveze s čim
    sono estraneo alla faccenda zadeva mi je tuja, s to zadevo nimam opravka
    mantenersi estraneo alla discussione ne udeležiti se razprave
    corpo estraneo tujek

    B) m (f -ea) tujec, tujka