lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez
Zadetki iskanja
- ma
A) cong.
1. ampak, pa, vendar, toda:
sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni
2. a, vendar (na začetku stavka):
ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
ma va là! pojdi no!
ma no! kaj res!
ma bravo! bravo, bravo!
ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!
3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje
B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven! - malaccio
A) m veliko zlo; huda bolezen:
non c'è malaccio pog. ni slabo
B) avv. precej slabo - malgrado
A) prep. kljub, navkljub:
malgrado gli ostacoli non molla kljub oviram ne odneha
fallo tuo malgrado stori to sebi navkljub!
B) cong. čeprav, dasiravno:
malgrado lo meritasse non ha vinto lui il premio čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on - mancanza f
1. pomanjkanje:
in mancanza di meglio če ni boljšega
2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
commettere una mancanza pregrešiti se
mancanza disciplinare disciplinski prekršek
mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene
3. nepravilnost, napaka
PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre - maturare
A) v. tr. (pres. maturo)
1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje
2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt
B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu - mica1
A) f knjižno mrvica
B) avv.
1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
non è mica vero saj ni res
mica male severnoital. kar dobro
2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name? - miglio2 m
1. bot. proso (Panicum miliaceum)
2. pren.
non c'entrerebbe neppure un grano di miglio niti za bobek ni več prostora - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - mōto1 m fiz. gibanje:
moto rettilineo premočrtno gibanje
moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
moto uniforme enakomerno gibanje
2. gib, gibanje, premikanje:
mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
mettersi in moto pren. stopiti v akcijo
3. gibanje, hoja:
devi far più moto moraš se več gibati
4. gib, kretnja, gesta:
non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti
5. vzgib
6. upor, nemir - né cong. ne, niti:
né l'uno né l'altro vuole cedere niti eden niti drug noče popustiti
né più né meno nič več in nič manj, prav toliko
né punto né poco prav nič, niti malo ne
non mi fa né caldo né freddo pren. prav nič me ne briga, prav nič mi ni mar
non posso aiutarti né darti un consiglio ne morem ti ne pomagati ne svetovati - necessario
A) agg. (m pl. -ri)
1. potreben, nujen; ekst. gotov, neizogiben:
conseguenza necessaria nujna, neizogibna posledica
non è necessario ni treba, ni potrebno
2. pravo nujen:
erede necessario nujni dedič
B) m potrebno:
lo stretto necessario kar je nujno potrebno
non avere il necessario ne imeti od česa živeti - negare
A) v. tr. (pres. nego)
1. zanikati, zanikovati:
non lo nego ne zanikam, priznam
2. absol. tajiti
3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
negare fede a qcn. komu ne verjeti
negare la grazia odreči milost komu
B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)
1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom
2. hliniti odsotnost:
negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma - nido
A) m
1. gnezdo:
far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se
2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
un nido di briganti razbojniško gnezdo
3. pren. gnezdo, postojanka:
nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo
4.
nido d'ape tekstil frotir
a nido d'ape satast
nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)
5. obrt satasti vbod
6. kulin. gnezdo (vrsta testenin) ○
PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek
B) agg. invar.
asilo nido otroške jasli - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - nonostante
A) prep. kljub:
nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika
B) cong.
nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati - nuōcere* v. intr. (pres. nōccio, nuōccio) škodovati, oškodovati koga
PREGOVORI: tutto il male non viene per nuocere preg. ni nesreče brez sreče - ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod