Franja

Zadetki iskanja

  • decimazione f

    1. decimiranje, desetkanje

    2. pren. hudo zmanjšanje, velika škoda:
    il maltempo ha arrecato gravi decimazioni al raccolto slabo vreme je hudo prizadelo pridelek
  • decorare v. tr. (pres. decōro)

    1. krasiti, lepšati; dekorirati

    2. odlikovati:
    decorare qcn. al merito odlikovati koga za zasluge
  • decorazione f

    1. okras, dekoracija

    2. odlikovanje:
    decorazione al valore militare voj. odlikovanje za hrabrost
  • dēdito agg. predan; vdan, ki se vdaja:
    dedito agli studi predan študiju
    dedito al bere ki se vdaja pijači
  • delirio m (pl. -ri)

    1. med. delirij; bledež:
    delirio febbrile vročični delirij

    2. duševna razdraženost:
    è in preda al delirio dei sensi razvnemajo ga strasti

    3. zanos, navdušenje:
    mandare in delirio razvnemati
    andare, essere in delirio razvnemati se
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • dentro

    A) avv.

    1. notri, noter:
    essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
    o dentro o fuori pren. noter ali ven!
    qui dentro tu notri, sem noter
    lì dentro tam notri, tja noter
    da, di dentro od znotraj
    in dentro navznoter

    2. pren. znotraj, v notranjosti:
    ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
    rodersi dentro gristi se
    tenere tutto dentro biti vase zaprt

    B) prep.

    1. v, v notranjosti (tudi pren.):
    il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
    darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
    dentro a, dentro in v:
    la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
    essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
    dare dentro qcs. zadeti ob kaj
    dentro di (z osebnimi zaimki)
    dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

    2. v (v časovnih odnosih):
    dentro un mese v enem mesecu
    dentro oggi še danes

    C) m (samo sing.)
    dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
  • deo gratias tujka latinsko

    A) inter.

    1. relig. bogu hvala!

    2. hvala bogu!

    B) m
    essere al deo gratias biti na koncu
  • desērto2 m

    1. geogr. puščava:
    parlare, predicare al deserto pren. govoriti stenam, vetru

    2. ekst. pušča
  • desidērio m (pl. -ri)

    1. želja:
    desiderio ardente vroča želja
    pio desiderio pren. pobožna želja
    avere, provare desiderio di qcs. zaželeti kaj
    conforme al desiderio po želji

    2. želja, poželenje; sla:
    desiderio di vendetta želja po maščevanju
    l'impeto del desiderio silovitost sle

    3. objokovanje, obžalovanje:
    lasciar desiderio di se biti objokovan, pogrešan
  • destino m

    1. usoda:
    rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
    è destino che usojeno je, da
    abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati

    2.
    destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
    un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost
  • dettaglio m (pl. -gli) detajl, nadrobnost, podrobnost:
    entrare nei dettagli opisati do najmanjše podrobnosti
    vendere al dettaglio trgov. prodajati na drobno
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
    devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
    devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene
  • diapason m

    1. glasba diapazon; pren. višek:
    la lite giunse al diapason prepir je dosegel višek

    2. glasba glasbene vilice
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • differire

    A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
    l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto

    B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
    differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa
  • dilettevole

    A) agg. zabaven, prijeten

    B) m prijetno:
    unire l'utile al dilettevole združiti koristno s prijetnim
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
    disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
    disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
    provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen