decimazione f
1. decimiranje, desetkanje
2. pren. hudo zmanjšanje, velika škoda:
il maltempo ha arrecato gravi decimazioni al raccolto slabo vreme je hudo prizadelo pridelek
Zadetki iskanja
- decorare v. tr. (pres. decōro)
1. krasiti, lepšati; dekorirati
2. odlikovati:
decorare qcn. al merito odlikovati koga za zasluge - decorazione f
1. okras, dekoracija
2. odlikovanje:
decorazione al valore militare voj. odlikovanje za hrabrost - dēdito agg. predan; vdan, ki se vdaja:
dedito agli studi predan študiju
dedito al bere ki se vdaja pijači - delirio m (pl. -ri)
1. med. delirij; bledež:
delirio febbrile vročični delirij
2. duševna razdraženost:
è in preda al delirio dei sensi razvnemajo ga strasti
3. zanos, navdušenje:
mandare in delirio razvnemati
andare, essere in delirio razvnemati se - dēnte m
1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik
2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti
3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen
4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti
5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra
6. geogr. gorski rogelj
7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale) - dentro
A) avv.
1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter
2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt
B) prep.
1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da
2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes
C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.) - deo gratias tujka latinsko
A) inter.
1. relig. bogu hvala!
2. hvala bogu!
B) m
essere al deo gratias biti na koncu - desērto2 m
1. geogr. puščava:
parlare, predicare al deserto pren. govoriti stenam, vetru
2. ekst. pušča - desidērio m (pl. -ri)
1. želja:
desiderio ardente vroča želja
pio desiderio pren. pobožna želja
avere, provare desiderio di qcs. zaželeti kaj
conforme al desiderio po želji
2. želja, poželenje; sla:
desiderio di vendetta želja po maščevanju
l'impeto del desiderio silovitost sle
3. objokovanje, obžalovanje:
lasciar desiderio di se biti objokovan, pogrešan - destino m
1. usoda:
rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
è destino che usojeno je, da
abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati
2.
destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost - dettaglio m (pl. -gli) detajl, nadrobnost, podrobnost:
entrare nei dettagli opisati do najmanjše podrobnosti
vendere al dettaglio trgov. prodajati na drobno - detto
A) agg.
1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel
2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese
3. določen:
il detto giorno določenega dne
4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba
B) m
1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah
2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta - devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene - diapason m
1. glasba diapazon; pren. višek:
la lite giunse al diapason prepir je dosegel višek
2. glasba glasbene vilice - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - differire
A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto
B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa - dilettevole
A) agg. zabaven, prijeten
B) m prijetno:
unire l'utile al dilettevole združiti koristno s prijetnim - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - disaffezione f knjižno nenaklonjenost; odtujenost, odtujitev; nezanimanje:
disaffezione dalla famiglia odtujenost družini
disaffezione al lavoro nezanimanje za delo
provare, sentire disaffezione a, per qcn. biti komu nenaklonjen