scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja
Zadetki iskanja
- scusare
A) v. tr. (pres. scuso)
1. opravičiti, opravičevati
2. oprostiti, oproščati:
scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego
B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se - sdebitare
A) v. tr. (pres. sdebito) izplačati dolg
B) ➞ sdebitarsi v. rifl. (pres. mi sdebito) izplačati dolg; pren. oddolžiti se:
sdebitarsi con qcn. di qcs. oddolžiti se komu za kaj - sēde f
1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež
2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju
3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala
4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila
5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - segnalētico agg. (m pl. -ci) identifikacijski:
dati segnaletici podatki o istovetnosti, za ugotavljanje identičnosti - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - seme m
1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje
2. ekst. pog. koščica
3. biol. seme, sperma
4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)
5. knjižno rod
6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora
7. igre barva (pri kartah) - sēmpre avv.
1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno
2. stalno
3. vsakokrat
4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5. vendar; če
6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen - sensibile
A) agg.
1. občuten, zaznaven (s čutili):
mondo sensibile zaznavni svet
2. ekst. opazen; precejšen:
nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje
3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare
4. foto občutljiv
B) m čutni svet - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - serpēnte m
1. zool. kača:
serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
serpente di mare pren. novinarska raca
serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike
2. kačja koža
3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec
4. ekon.
serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača - servire
A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)
1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec
2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!
3. postreči, servirati, prinesti na mizo
4. hlapčevati
B) v. tr.
1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski
2. šport podati žogo, servirati
C) v. intr.
1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj
2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?
3. šport servirati
Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)
1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!
2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sezione f
1. med. sekcija; rez; obdukcija
2. mat. presek, prerez; tehn. presek (slika)
sezione d'urto fiz. presek
3. pren. oddelek; sekcija; služba:
sezione maschile, femminile di un istituto šol. moški, ženski oddelek šolskega zavoda
le sezioni cittadine del partito mestne sekcije stranke
sezione omicidi oddelek za umore (pri policiji)
sezione civile, penale pravo civilni, kazenski oddelek (sodišča)
sezione contabilità di un'azienda knjigovodska služba podjetja
4.
sezione elettorale volišče
5. del (razprave, knjige):
sezione introduttiva uvodni del - sfizio m (pl. -zi) južnoital. muha, želja:
per sfizio za šalo, zaradi muhe
levarsi lo sfizio di qcs. zadovoljiti kaprico - sgravio m (pl. -vi)
1. razbremenitev; olajšava:
sgravio fiscale davčna olajšava
2. pren.
a sgravio di, per sgravio di za odpravo, za olajšanje; da bi si olajšal:
per sgravio di coscienza devi confessare če si hočeš olajšati vest, priznaj - sirēna2 f sirena:
sirena d'allarme voj. znamenje za alarm