Franja

Zadetki iskanja

  • sēi

    A) agg. šest

    B) m, f šest, šestica; šesti:
    oggi è il sei danes smo šestega
    le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
    giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
    prendere un sei šol. dobiti šestico
    tiro a sei vprega s tremi pari konj
  • seme m

    1. agr. seme:
    seme ibrido hibridno seme
    semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
    olio di semi semensko olje
    si è perduto il seme pren. takih ni več
    porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

    2. ekst. pog. koščica

    3. biol. seme, sperma

    4.
    semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

    5. knjižno rod

    6. pren. seme, klica, začetek:
    il seme della discordia seme razdora

    7. igre barva (pri kartah)
  • seminare v. tr. (pres. semino)

    1. agr. sejati, zasejati:
    seminare il grano sejati žito
    seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
    seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

    2. pren. raztresti, raztrositi

    3. pren. sejati:
    seminare discordia sejati razdor

    4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
    PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
    chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje
  • seminarista m (pl. -ti)

    1. relig. semeniščnik

    2. ekst. pren. mlečnozobec:
    essere goffo come un seminarista biti neroden kot štor
  • sēmpre che cong. da le, če le:
    lo farò domani, sempre che trovi un po' di tempo naredil bom jutri, če le najdem malo časa
  • seno1 m

    1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
    scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
    tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

    2. evfemistično maternica

    3. guba; nedrje, okrilje:
    nel seno della montagna v nedrju gora
    in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

    4. anat. sinus, vdolbina:
    seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

    5. zaliv
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentimento m

    1. zavest:
    uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

    2. čut:
    avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

    3. čustvo:
    sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

    4. čustva, afekti; čustvena sfera:
    ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
    toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

    5. pamet, razsodnost:
    ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sepolcro m

    1. grob; grobnica:
    Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
    essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
    scendere nel sepolcro umreti

    2.
    sepolcri relig. pog. sveti grob
  • sermone m

    1. govor

    2. relig. pridiga

    3. sermon, (grajalna) pridiga:
    fare un sermone a qcn. komu držati pridigo
  • servigio m (pl. -gi) knjižno dejanje, delovanje v prid, za blagor; usluga; zasluga:
    servigi resi alla patria dejanja za blagor domovine
    rendere un servigio a qcn. narediti komu uslugo
  • servire

    A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

    1. služiti, delati kot; streči:
    servire come autista služiti kot šofer
    servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
    servire Messa streči pri maši
    servire in marina služiti vojsko v mornarici
    servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

    2. trgov. streči, postreči:
    in che cosa posso servirla? želite, prosim?
    servire un cliente postreči stranko
    servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
    adesso ti servo io ti že pokažem!

    3. postreči, servirati, prinesti na mizo

    4. hlapčevati

    B) v. tr.

    1. služiti:
    servire la patria služiti domovini
    servire una donna knjižno dvoriti ženski

    2. šport podati žogo, servirati

    C) v. intr.

    1. služiti, rabiti:
    il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
    questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
    papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

    2. pog. potrebovati:
    serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

    3. šport servirati

    Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

    1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
    servirsi di un esempio pomagati si s primerom
    prego, si serva postrezite si, prosim!

    2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
    servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • sezione f

    1. med. sekcija; rez; obdukcija

    2. mat. presek, prerez; tehn. presek (slika)
    sezione d'urto fiz. presek

    3. pren. oddelek; sekcija; služba:
    sezione maschile, femminile di un istituto šol. moški, ženski oddelek šolskega zavoda
    le sezioni cittadine del partito mestne sekcije stranke
    sezione omicidi oddelek za umore (pri policiji)
    sezione civile, penale pravo civilni, kazenski oddelek (sodišča)
    sezione contabilità di un'azienda knjigovodska služba podjetja

    4.
    sezione elettorale volišče

    5. del (razprave, knjige):
    sezione introduttiva uvodni del
  • sferrare

    A) v. tr. (pres. sfērro)

    1. sneti konju podkev

    2. sneti, odstraniti, vzeti verige

    3. pren.
    sferrare un calcio brcniti
    sferrare un pugno udariti (s pestjo)
    sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

    B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

    1. zbositi se

    2. zagnati se, vreči se na koga
  • sfilzare v. tr. (pres. sfilzo) sneti, snemati:
    sfilzare un pollo dallo spiedo sneti piščanca z ražnja
  • sfiorare1 v. tr. (pres. sfioro) dotakniti, dotikati se; oplaziti:
    sfiorare un argomento bežno se dotakniti teme
    sfiorare la vittoria biti na dosegu zmage
  • sfogo m (pl. -ghi)

    1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
    senza sfogo zaprt (prostor)

    2. izhod; dostop:
    un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja

    3. pren. izliv; dušek:
    dare sfogo al dolore dati duška žalosti

    4. pog. izpuščaj