Franja

Zadetki iskanja

  • salutare2

    A) v. tr. (pres. saluto)

    1. pozdraviti, pozdravljati:
    andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
    mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave

    2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
    l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem

    3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
    salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika

    B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
    non salutarsi più pretrgati vse odnose
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sanità f

    1. zdravje

    2. zdravilnost

    3. zdravstvo:
    Ministero della Sanità Ministrstvo za zdravstvo
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sbagliare

    A) v. tr. (pres. sbaglio)

    1. motiti se, zgrešiti:
    sbagliare il colpo zgrešiti strel
    sbagliare i conti zmotiti se pri računu
    sbagliare mestiere zgrešiti poklic
    sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel

    2. narediti napako, zamenjati:
    sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko

    B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
    il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
    se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača

    C) sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
    se non sbaglio če se ne motim
  • sbracare

    A) v. tr. (pres. sbraco) sleči hlače

    B) sbracarsi v. rifl. (pres. mi sbraco)

    1. sleči si hlače

    2. ekst. odpeti se:
    sbracarsi dalle risa pokati od smeha
    sbracarsi per qcn., per qcs. pokazati veliko vnemo, skrb (za)
  • sbracciarsi v. rifl. (pres. mi sbraccio)

    1. zavihati rokave; nositi, obleči brezrokavnik

    2. mahati z rokami

    3. pren. potruditi, prizadevati si na vso moč:
    sbracciarsi a favore di un amico prizadevati si za prijatelja
  • scala f

    1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
    scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
    scala a chiocciola polžaste stopnice
    scala mobile tekoče, premične stopnice
    scala a pozzo stopnice s podestom
    scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
    scala di servizio stopnice za služinčad
    capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
    fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
    salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

    2. lestev:
    scala di corda vrvna lestev
    scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
    scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
    scala portatile prenosna lestev
    scala a pioli lestev na kline
    scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

    3. šport
    scala svedese švedska lestev, letvenik

    4. alpin. luska

    5. tehn.
    scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
    scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

    6. ekon.
    scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

    7. filoz.
    scala di valori vrednostna lestvica

    8. fiz.
    scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
    scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

    9. geogr.
    scala numerica merilo:
    scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
    su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

    10. geol.
    scala sismica seizmična, potresna lestvica
    scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

    11. igre
    scala reale flush royal

    12. mat. skala:
    scala funzionale funkcijska skala
    scala graduata linearna skala
    scala logaritmica logaritemska skala

    13. meteor.
    scala dei venti vetrovna lestvica
    scala Beaufort Beaufortova lestvica

    14. glasba
    scala musicale glasbena lestvica
    fare le scale vaditi lestvice

    15. alpin.
    scala delle difficoltà težavnostna stopnja
  • scalmana f

    1. prehlad, nahod; nenadna rdečica

    2. pren. obnorelost; zatreskanost:
    prendersi una scalmana per qcn., per qcs. zatreskati se v koga, pretirano se navdušiti za kaj
  • scappellōtto m klofuta, zaušnica:
    prendere qcn. a scappellotti koga oklofutati
    entrare a scappellotti vstopiti zastonj
    passare a scappellotti za las izdelati
  • scaramanzia f čarobna beseda, čarobna formula; formula, kretnja proti uroku:
    per scaramanzia proti uroku:
    toccare ferro per scaramanzia potrkati na les za srečo
  • scēna f

    1. gled. prizor, scena:
    andare in scena biti uprizorjen
    mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

    2.
    scene pl. gledališče:
    calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

    3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
    cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
    dietro le scene za kulisami

    4. igranje; prizor, scena:
    colpo di scena pren. preobrat
    scena madre ključni prizor (tudi pren.);
    scena muta nemi prizor
    fare scena znati pritegniti gledalce
    fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

    5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
    ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
    scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

    6. ekst. prizor; dogodek:
    assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
    il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

    7.
    scene pl. scene:
    fare scena delati scene
  • scherzo m

    1. šala:
    scherzo innocente nedolžna šala
    scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
    scherzo di natura ekst. spaka, spaček
    scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
    scherzi d'acqua vodometi
    scherzi di luce svetlobni učinki
    la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
    prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
    non saper stare allo scherzo hitro zameriti

    2. pren. šala; malenkost:
    oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

    3.
    per scherzo za šalo, ne zares
    nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

    4. glasba scherzo
  • schiaffare

    A) v. tr. (pres. schiaffo) vreči, zagnati; metati:
    schiaffare qcn. dentro, in prigione koga zapreti, vtakniti za zapahe

    B) ➞ schiaffarsi v. rifl. (pres. mi schiaffo) vreči se
  • schierare

    A) v. tr. (pres. schiēro) razvrstiti, razvrščati; postaviti (tudi ekst.)

    B) ➞ schierarsi v. rifl. (pres. mi schiēro)

    1. razvrstiti, razvrščati se; postaviti se v vrsto

    2. pren. stopiti na stran (nekoga), opredeliti se (za koga), držati (s kom):
    schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. opredeliti se za koga proti komu
  • scolare2 agg. šol.
    età scolare starost za šolo
  • scōrza f

    1. skorja

    2. ekst. lupina

    3. ekst. kačji lev

    4. ekst. pren. (človeška) koža:
    avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

    5. pren. zunanjost, videz:
    sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom
  • scranna f

    1. stol z visokim naslonjalom:
    sedere a scranna pren. imeti se za razsodnika

    2. nareč. stol
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten