Franja

Zadetki iskanja

  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • tronco1

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. odsekan, prisekan:
    piramide tronca prisekana piramida

    2. jezik apokopiran

    3. pren. nepopoln, okrnjen, prekinjen; (od strahu, jeze, vznemirjenosti) pretrgan

    B) m
    in tronco nedokončan; nenadoma, nepričakovano; na mestu:
    lavori rimasti in tronco nedokončana dela
    licenziare in tronco un dipendente delavca na mestu odpustiti
  • trōno m

    1. prestol, tron:
    fino al trono di Dio do Boga
    la sala del trono prestolna dvorana
    sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati

    2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)

    3. pog. šalj. straniščna školjka

    4. pren. prestol:
    il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
    ascendere, salire al trono priti na prestol

    5.
    troni pl. relig. troni (angelski red)
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • truppa f

    1. voj. vojaki; vojska:
    le truppe alleate, nemiche zavezniška, sovražnikova vojska

    2. ekst. navadni vojaki

    3. pren., šalj., slabš. krdelo, množica:
    a truppa, in truppa v krdelih
    in piazza c'era una truppa di scalmanati na trgu je bila množica rogoviležev
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • turbare

    A) v. tr. (pres. turbo)

    1. knjižno skaliti; vzburiti, vzburjati; razkuštrati

    2. onemogočiti, onemogočati; preprečiti, preprečevati:
    turbare i piani di qcn. komu preprečiti načrte

    3. motiti, kaliti:
    turbare il possesso pravo motiti posest
    turbare l'ordine pubblico kaliti javni red in mir
    turbare il sonno motiti spanje

    4. vznemiriti, vznemirjati; begati

    B) ➞ turbarsi v. rifl. (pres. mi turbo)

    1. knjižno pokvariti se (vreme)

    2. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se

    3. knjižno zmesti, zbegati se
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ubicare v. tr. (pres. ubico) postaviti, postavljati (stavbo, posestvo):
    la villa è ubicata in periferia vila leži v predmestju
  • ufficiale

    A) agg.

    1. uraden, služben:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list

    2. ekst. uraden:
    fidanzamento ufficiale uradna zaroka
    visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

    B) m

    1. uradnik:
    pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
    ufficiale di gara šport sodnik; delegat
    ufficiale sanitario uradni zdravnik
    ufficiale di stato civile matičar

    2. voj. častnik, oficir:
    ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
    ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
    ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
    ufficiale di picchetto dežurni častnik

    3. hist. častnik (pri viteških redih)
  • ufficio m (pl. -ci)

    1. dolžnost, naloga:
    ufficio di arbitro naloga razsodnika

    2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
    d'ufficio uradno
    atto d'ufficio uradni akt
    difensore d'ufficio uradni branilec

    3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
    buoni uffici posredovanje

    4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
    un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
    andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

    5. pravo urad, organ:
    ufficio di conciliazione mirovni sodnik
    ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
    ufficio elettorale volišče
    ufficio giudicante sodišče
    ufficio d'informazioni urad za informacije
    ufficio di presidenza predsednikov urad

    6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
    ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    ufficio vendite prodajna služba
    ufficio postale poštni urad, pošta

    7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
    ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
    ufficio funebre zadušnica
  • uggia f (pl. -ge) naveličanost, dolgčas; ekst. nadloga, nadležnež:
    avere qcn. in uggia koga imeti za zoprnega, antipatičnega
    venire in uggia a qcn. postati komu nadležen, neznosen
  • uguagliare

    A) v. tr. (pres. uguaglio)

    1. enačiti, izenačevati:
    uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom

    2. zravnati, poravnati; zgladiti:
    uguagliare la siepe poravnati živo mejo

    3. pren. biti enak:
    uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti

    4. šport izenačiti, izenačevati:
    uguagliare un record izenačiti rekord

    5. imeti za enakega, enakovrednega

    B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
    uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom
  • uguale

    A) agg.

    1. enak:
    essere uguale di, per biti enak po čem
    tre più tre è uguale a sei mat. tri in tri je šest

    2. raven, gladek

    3. pren. enakomeren; istovrsten, homogen; umerjen

    B) avv. enako

    C) m, f
    uguali pl. enaki
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • umanità f

    1. človeškost

    2. ekst. humanost, človečnost; ekst. blagost, prizanesljivost:
    giudicare un colpevole con umanità soditi krivcu prizanesljivo, z razumevanjem

    3. množica ljudi; človeštvo:
    un'umanità sofferente e disperata trpeča in obupana množica
    studiare la storia dell'umanità preučevati zgodovino človeštva

    4. ekst. humanistična kultura, erudicija; načitanost

    5. šol. nekoč nižja klasična gimnazija
  • umido

    A) agg. vlažen; moker:
    bolla a umido mokri žig
    clima umido vlažno podnebje

    B) m

    1. (umidità) vlaga

    2. kulin. paradižnikova omaka:
    carne in umido meso v paradižnikovi omaki
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • unghia f

    1. anat. noht; krempelj:
    sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
    avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
    avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
    difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
    essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
    mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
    mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

    2.
    unghie pl. pren. kremplji; roke:
    avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
    cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

    3. pren. dlaka, malenkost

    4. (poševno zaostreno) rezilo:
    l'unghia dello scalpello rezilo dleta

    5. žlebiček (na žepnem nožiču)

    6. bot.
    unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

    7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

    8. arhit. obločni kot