Franja

scōcco m (pl. -chi)

1. met, lučaj, izstrelitev

2. bitje (ure)

3. navt.
gancio a scocco zaskočna kljuka

scombinare v. tr. (pres. scombino)

1. zmešati, pomešati

2. (mandare a monte) preprečiti, preprečevati; onemogočiti, onemogočati:
scombinare un affare onemogočiti posel

scomodare

A) v. tr. (pres. scōmodo) nadlegovati, zmotiti (tudi pren.)

B) ➞ scomodarsi v. rifl. (pres. mi scōmodo) premakniti, premikati se; truditi se; oškodovati se:
la prego di non scomodarsi prosim vas, ne dajte se motiti
perché ti sei scomodato a farmi un regalo? zakaj si se oškodoval z darilom?

sconquasso m

1. pretres; razdejanje:
mettere a sconquasso pretresti, razdejati

2. pren. zmeda, zmešnjava

scopērto

A) agg.

1. odkrit

2. gol:
a capo scoperto razoglav

3. ekon. nepokrit:
assegno scoperto nepokriti ček

4. viden:
giocare a carte scoperte igrati z odprtimi kartami (tudi pren.)

5. pren. odkrit, iskren:
a viso scoperto odkrito
alla scoperta odkrito, javno

B) m

1.
dormire allo scoperto spati na prostem, pod vedrim nebom
agire allo scoperto pren. eksponirati se

2. ekon. prekoračitev (konta)
vendita allo scoperto prodaja brez kritja
andare allo scoperto prekoračiti konto

scōppio m (pl. -pi)

1. pok; eksplozija:
a scoppio ritardato s časovnim vžigom; pren. z zapoznelim učinkom
camera di scoppio avto zgorevalni prekat
motore a scoppio avto zgorevalni motor

2. pok, tresk

3. pren. izbruh:
lo scoppio della guerra izbruh vojne
uno scoppio d'ira izbruh jeze

scōppola f

1. nareč. krc po glavi:
prendere qcn. a scoppole koga natepsti; pren. južnoital.
entrare con la scoppola priti kam z močnim priporočilom

2. severnoital. čepica

scōrta

A) f

1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
essere di scorta a qcn. spremljati koga
con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga

2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta

3. zaloga; rezerva
scorte pl. zaloge:
una scorta di viveri zaloga živeža
ruota di scorta avto rezervno kolo
scorte di magazzino zaloge (materiala)

B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
nave scorta voj. spremljevalna ladja

scōssa f

1. stresljaj, sunek:
scossa elettrica električni stresljaj
scossa di pioggia ploha
scossa di terremoto potresni sunek
a scosse sunkoma

2. pren. udarec; pretres; nadloga

scranna f

1. stol z visokim naslonjalom:
sedere a scranna pren. imeti se za razsodnika

2. nareč. stol

scrōcco¹ m zastonjkarstvo, žicarstvo; zajedalstvo:
vivere a scrocco živeti na tuj račun, zajedalsko

scrōcco² m (pl. -chi) zaskok; zaklop:
coltello a scrocco (a serramanico) žepni nož, zaklepni nož
serratura a scrocco zaskočna ključavnica

scrōscio m (pl. -sci)

1. šumenje, bučanje:
uno scroscio di applausi viharno ploskanje
a scroscio silovito
piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je

2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)

3. tv žarg. šumenje

sculacciata f udarec po riti:
prendere qcn. a sculacciate koga nažgati, komu jih naložiti po riti

scuōla

A) f

1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola

2. šolstvo

3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo

4. šola (poslopje)

5. šola (učitelji, učenci)

6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki

sdegno m

1. ogorčenje, ogorčenost:
muovere a sdegno ogorčiti
provare sdegno biti ogorčen

2. knjižno zaničevanje

sdraio m zleknjenje:
a sdraio zleknjeno
sedia a sdraio (sdraia) ležalnik

sé

A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

B) m notranjost

secchia f

1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol

2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa

3. pog. slabš. piflar

4. vedro (stara prostorninska mera)