scōrta
A) f
1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
essere di scorta a qcn. spremljati koga
con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga
2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta
3. zaloga; rezerva
scorte pl. zaloge:
una scorta di viveri zaloga živeža
ruota di scorta avto rezervno kolo
scorte di magazzino zaloge (materiala)
B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
nave scorta voj. spremljevalna ladja
Zadetki iskanja
- scōssa f
1. stresljaj, sunek:
scossa elettrica električni stresljaj
scossa di pioggia ploha
scossa di terremoto potresni sunek
a scosse sunkoma
2. pren. udarec; pretres; nadloga - scranna f
1. stol z visokim naslonjalom:
sedere a scranna pren. imeti se za razsodnika
2. nareč. stol - scrōcco1 m zastonjkarstvo, žicarstvo; zajedalstvo:
vivere a scrocco živeti na tuj račun, zajedalsko - scrōcco2 m (pl. -chi) zaskok; zaklop:
coltello a scrocco (a serramanico) žepni nož, zaklepni nož
serratura a scrocco zaskočna ključavnica - scrōscio m (pl. -sci)
1. šumenje, bučanje:
uno scroscio di applausi viharno ploskanje
a scroscio silovito
piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je
2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)
3. tv žarg. šumenje - sculacciata f udarec po riti:
prendere qcn. a sculacciate koga nažgati, komu jih naložiti po riti - scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja - scusa f
1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!
2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki - sdegno m
1. ogorčenje, ogorčenost:
muovere a sdegno ogorčiti
provare sdegno biti ogorčen
2. knjižno zaničevanje - sdraio m zleknjenje:
a sdraio zleknjeno
sedia a sdraio (sdraia) ležalnik - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - secchia f
1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol
2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa
3. pog. slabš. piflar
4. vedro (stara prostorninska mera) - secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika - seconda1
A) f
1. šol. drugi razred
2. avto druga prestava
3. glasba sekunda
4. šport
punizione di seconda indirektni strel
5.
a seconda po toku, po vetru:
navigare a seconda pluti po vetru
tutto gli va a seconda pren. vse mu gre po volji, se mu izteče ugodno
B) cong.
a seconda di po, glede na - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - sēdia f stol, sedež:
sedia a braccioli, a dondolo, a sdraio stol z naslonjali, gugalnik, ležalnik
sedia di vimini pleteni stol
sedia curule hist. kurulski stol
sedia elettrica električni stol
sedia gestatoria (papeški) nosilni stol
sedia a rotelle invalidski voziček - sega f
1. žaga:
coltello a dente di sega žagasti nož
sega circolare, a mano, meccanica krožna, ročna, motorna žaga
2. elektr.
tensione a dente di sega žagasta napetost
3. glasba pojoča žaga
4. nareč. žetev
5. pog. vulg. onaniranje; drkanje
6. nič:
mezza sega pren. pog. vulg. pofukelj
7.
fare la sega šol. žarg. špricati šolo - segatrice f strojn. žaga:
segatrice a disco, a nastro krožna žaga, tračna žaga