soprintendēnza f
1. nadzorstvo; vodenje
2. državna uprava, državno ravnateljstvo:
soprintendenza ai beni storici e artistici državna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov
Zadetki iskanja
- sordina f glasba dušilo:
in sordina, alla sordina tiho; pren. skrivaj
mettere la sordina utišati (tudi pren.) - sorgere*
A) v. intr. (pres. sorgo)
1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se
2. vziti, vzhajati
3. izvirati
4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov
5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti
B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod - sorpassare v. tr. (pres. sorpasso)
1. preseči, presegati
2. avto prehiteti
3. prekositi, prekašati:
sorpassare qcn. in intelligenza koga prekašati po inteligenci
sorpassare ogni limite pretiravati - sorprēndere*
A) v. tr. (pres. sorprēndo) zalotiti; presenetiti, presenečati; iznenaditi:
sorprendere la buona fede di qcn. pren. koga prevarati
sorprendere il ladro in flagrante zalotiti tatu na delu
B) ➞ sorprēndersi v. rifl. (pres. mi sorprēndo) začuditi se, osupniti - sorso m požirek (tudi ekst.):
in un sorso na dušek - sōrte f
1. usoda:
buona sorte sreča
cattiva, mala sorte nesreča
affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
avere, toccare in sorte usojeno biti
tentare la sorte preizkusiti srečo
2. naključje, slučaj:
per sorte slučajno
estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati - sospensione f
1. obešanje:
lume in sospensione viseča luč
tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)
2. kem. suspenzija
3. avto vzmetenje
4. prekinitev; odlog, odlaganje:
sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
sospensione del lavoro prekinitev dela
sospensione di una seduta prekinitev seje
5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
sospensione a divinis relig. suspenz
sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe
6. lit. aposiopeza
7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost - sospeso agg.
1. gradb.
ponte sospeso viseči most
2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno
3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu) - sostanza f
1. filoz. substanca, podstat
2. snov, tvar:
sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov
3. kem. sestavina
4. anat. snov; skorja:
sostanza bianca možganska bel, belina
sostanza grigia siva možganska skorja
5. jedro, bistvo, vsebina:
in sostanza v bistvu, skratka
badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko
6. hranljivi del; hranljivost:
piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
dare sostanza hraniti
7.
sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje - sostituzione f
1. zamenjava, nadomeščanje, substitucija:
in sostituzione di namesto (koga, česa)
2. jezik zamenjava, substitucija (glasu)
3. mat. zamenjava - sotterraneo
A) agg. podzemeljski, podzemen, podzemski:
mondo sotterraneo podzemlje; ekst. pekel
B) m
1. podzemnica
2. mont.
in sotterraneo pod zemljo, podzemen (kop) - sottigliezza f
1. tenkost
2. pren. bistroumnost, ostroumnost, prefinjenost, pretanjenost
3.
sottigliezze pl. dlakocepstvo, pikolovstvo, pedantnost:
perdersi in sottigliezze zgubljati se v dlakocepstvu - sottinteso
A) agg.
è sottinteso, resta sottinteso jasno je, se razume
B) m skrita misel, zadnja misel; namig, aluzija:
senza sottintesi jasno in naravnost
parlare per sottintesi namigovati - sottordine m
1. biol. podrazred
2.
in sottordine podrejen; postranski:
avere un incarico in sottordine imeti, opravljati podrejeno funkcijo
una questione in sottordine postransko vprašanje - sovrabbondanza f preobilica:
in sovrabbondanza čezmerno, preobilo - sovrabbondare v. intr. (pres. sovrabbondo)
sovrabbondare in, di preobilovati s čim - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
un gomitolo di spago klobčič vrvice
la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
tirare lo spago vleči dreto, čevljariti - sparare2
A) v. tr. (pres. sparo)
1. ustreliti, streljati:
sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
spararsi un colpo ustreliti se
sparare una fucilata ustreliti s puško
2.
sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
sparare in rete šport streljati na vrata
3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
spararle grosse debele klatiti
sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek
B) v. intr. ustreliti, streljati:
spararsi ustreliti se
sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
sparare a salve streljati v salvah
sparare a vista streljati brez opozorila
sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati