Franja

Zadetki iskanja

  • scirōppo m sirup:
    sciroppo d'acero javorjev sirup
    uno sciroppo per la tosse sirup proti kašlju
    sciroppo di cantina šalj. vino
  • siēro m

    1. sirotka

    2. sokrvca

    3. med. serum, cepivo:
    siero antivipera cepivo proti kačjemu strupu
  • solatio

    A) agg. (m pl. -ii) prisojen, sončen

    B) m (pl. -ii) prisojna, sončna lega:
    a solatio proti jugu
  • soppesare v. tr. (pres. soppeso)

    1. potežkati

    2. pren. pretehtati:
    soppesare i pro e i contro pretehtati razloge za in proti
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • suntuario agg. (m pl. -ri) hist. razkošen, ki se nanaša na razkošje:
    leggi suntuarie zakoni proti razkošju
  • titolo m

    1. naslov:
    titoli di testa film filmska glava; špica

    2. pravo pravni naslov; pravica:
    a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
    titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
    titolo di reato naslov kaznivega dejanja

    3. naslov, naziv, titula:
    titoli accademici akademski nazivi
    titolo di campione šampionski naslov
    titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
    concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)

    4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
    dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem

    5. ekst. pren. pravica
    a titolo di kot, za:
    a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
    con giusto titolo upravičeno
    aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost

    6. ekst. vrednostni papir:
    titoli di Stato državne obveznice

    7. publ. naslov

    8. kem., tekstil titer:
    titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)

    9. (slovarsko) geslo, lema

    10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij
  • tonare

    A) v. intr. (pres. tuōno)

    1. grmeti; bobneti

    2. pren. grmeti:
    tonare contro la corruzione generale grmeti proti splošni skorumpiranosti

    B) impers. (pres. tuōna) grmeti
    PREGOVORI: tanto tuonò che piovve preg. po tolikšnem grmenju se je moralo uliti, moralo se je zgoditi
  • tradire

    A) v. tr. (pres. tradisco)

    1. izdati; prevarati:
    tradire le attese di izdati pričakovanja
    tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
    tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
    tradire un segreto izdati skrivnost
    tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

    2. pren. varati:
    se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

    3. pokazati, odkriti

    B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se
  • trasparēnza f

    1. prozornost; prosojnost:
    in trasparenza proti luči

    2. pren. jasnost; publ. transparenca
  • utile

    A) agg.

    1. koristen, primeren, uporaben:
    carico utile nosilnost
    prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
    tempo utile rok
    rendersi utile pomagati

    2. donosen; ugoden:
    dominio utile pravo pravica uživanja
    lavoro utile donosno delo
    vento utile ugoden veter

    B) m

    1. koristno:
    unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

    2. korist

    3. ekon. dobiček; obresti:
    utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
    partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
    prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi
  • vaccinazione f med. cepljenje, vakcinacija:
    vaccinazione antivaiolosa cepljenje proti kozam
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • voltare

    A) v. tr. (pres. vōlto)

    1. obrniti, obračati:
    voltare le acque speljati vodo
    voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
    volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
    voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
    voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
    voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
    voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

    2. knjižno prevesti, prevajati

    3. zaviti, iti za:
    appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

    B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
    voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

    C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

    1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
    il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

    2. obrniti, obračati se:
    non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
    voltarsi contro qcn. upreti se komu
  • votare

    A) v. tr. (pres. voto)

    1. izglasovati (zakon)

    2. relig. zaobljubiti, zaobljubljati

    B) v. intr. glasovati:
    votare a favore di, contro glasovati za, proti
    votare per un partito glasovati za stranko

    C) ➞ votarsi v. rifl. (pres. mi voto)

    1. relig. zaobljubiti, zaobljubljati se

    2. vdati, vdajati se:
    votarsi alla morte podati se v smrt, zavestno tvegati smrt