Franja

Zadetki iskanja

  • cibare

    A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti

    B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
    cibarsi di carne hraniti se z mesom
    cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
    cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
    cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • commiato m

    1. slovo:
    prendere commiato da qcn. posloviti se od koga

    2. lit. sklepna kitica
  • concrēto

    A) agg.

    1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
    passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
    nome concreto jezik stvarno ime
    progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
    arte concreta umet. konkretna umetnost
    musica concreta glasba konkretna glasba

    2. praktičen

    B) m konkretno, stvarno:
    andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu
  • congedare

    A) v. tr. (pres. congēdo)

    1. odsloviti, odslavljati; zavrniti; pospremiti, spremljati:
    congedare qcn. bruscamente osorno koga zavrniti
    stava congedando gli ospiti con grande cordialità pospremil je goste zelo ljubeznivo

    2. voj. odpustiti, odpuščati

    B) ➞ congedarsi v. rifl. (pres. mi congēdo) posloviti, poslavljati se:
    congedarsi da qcn. posloviti se od koga
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • contōrcere*

    A) v. tr. (pres. contōrco) zaviti, zvijati

    B) ➞ contōrcersi v. rifl. (pres. mi contōrco) zvijati se:
    contorcersi dalle risa pokati od smeha
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • costrutto m

    1. jezik stava besed; stavek; izraz

    2. ekst. smisel:
    chiacchiere senza costrutto brezsmiselno čvekanje

    3. pren. korist; prid:
    attività senza costrutto jalovo početje
    cavare costrutto da qcs. od česa imeti, izvleči korist
  • crepacuōre m žalost, bolečina, hudo:
    morire di crepacuore umreti od hudega
  • crepare v. intr. (pres. crēpo)

    1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
    ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
    crepare dalle risa pokati od smeha
    crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
    crepare di salute biti zdrav ko dren

    2. ekst. crkniti, crkavati:
    crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
    crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!
  • culla f zibka, zibelka (tudi pren.):
    dalla culla pren. od rojstva
    dalla culla alla tomba pren. od rojstva do smrti
    la culla dell'arte zibelka umetnosti
  • cuna f

    1. knjižno zibel

    2. ekst. pren. rojstni kraj:
    dalla cuna od otroštva
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca
  • dacché cong.

    1. odkar:
    dacché mondo è mondo od pomneža

    2. knjižno ker
  • dappiù agg. boljši:
    credersi dappiù di un altro imeti se za boljšega od drugih
  • datare

    A) v. tr. (pres. dato)

    1. datirati, navesti datum:
    datare una lettera datirati pismo

    2. datirati, postaviti v časovni okvir:
    non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

    B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
    la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
    l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
    a datare da oggi od danes naprej
  • decorrēnza f rok:
    con decorrenza da začenši od, od
    con decorrenza immediata velja takoj, začne teči takoj
  • decorrere* v. intr. (pres. decorro)

    1. miniti, minevati

    2. poteči; zapasti, zapadati; miniti, minevati:
    lo stipendio decorre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
    a decorrere da začenši s, z; od