primavēra1 f
1. pomlad (tudi ekst.)
2. pren. pomlad:
la primavera della vita življenjska pomlad, mladost
3. pren. šalj. leto:
avere molte primavere biti v letih
Zadetki iskanja
- progētto m
1. načrt, projekt; osnutek:
progetto di legge zakonski osnutek
progetto di massima tehn. okvirni načrt:
essere in progetto biti v načrtu
2. zamisel; namera, naklep; načrt:
avere in progetto nameravati
progetti matrimoniali ženitveni načrti - quarto
A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen
B) m
1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec
2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure
3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale
4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu
5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki
6. navt. štiriurno dežurstvo - rappōrto m
1. poročilo:
fare rapporto (a) poročati (komu)
2. voj. raport:
chiamare a rapporto poklicati na raport
mettersi a rapporto javiti se na raport
3. ovadba
4. zveza, soodvisnost:
rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
in rapporto a glede (na)
5. zveza, odnos:
rapporto di amicizia prijateljski odnosi
avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose
6. mat. kvocient, količnik
7. tehn.
rapporto di compressione kompresijsko razmerje
rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje
8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)
9. tekstil vzorec (za tiskanje) - rasoio, rasoio m (pl. -oi) britev:
rasoio di sicurezza varnostna britev
rasoio elettrico brivski aparat
lingua tagliente come un rasoio pren. kot britev oster jezik
attaccarsi ai rasoi pren. zateči se k dvomljivi pomoči
camminare sul filo del rasoio pren. biti v kritičnem položaju - recare
A) v. tr. (pres. rēco)
1. prinesti, prinašati:
recare una notizia povedati novico
recare ad effetto pren. uresničiti
recare a perfezione pren. izpopolniti
2. nositi (na sebi)
3. povzročiti, povzročati; prizadeti:
recare gravi danni povzročiti veliko škodo
recare disturbo (a) motiti, biti v nadlego
B) ➞ recarsi v. rifl. (pres. mi rēco) odpraviti, odpravljati se; iti - regno m
1. kraljestvo; ekst. kraljevanje:
il Regno Unito Združeno kraljestvo, Anglija
sotto il regno di Luigi XV za kraljevanja Ludvika XV.
2. ekst. kraljestvo:
il regno animale, vegetale živalstvo, rastlinstvo
il regno di Dio relig. božje kraljestvo
il regno della fantasia kraljestvo domišljije
essere nel proprio regno pren. biti v svojem kraljestvu - relazione f
1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva
2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon
3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati - ridondare v. intr. (pres. ridondo)
1. obilovati
2. biti:
ridondare a danno, vantaggio biti v škodo, korist
3. navt. ugodno menjati smer (veter) - riguardo m
1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
abbiti riguardo pazi!
fare riguardo paziti, biti pozoren
persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge
2. zveza:
avere riguardo con biti v zvezi s, z
riguardo a v zvezi s, z - rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo - rischio m (pl. -chi) tveganje, riziko; nevarnost:
a rischio del mittente trgov. na riziko odpošiljatelja
a tuo rischio e pericolo na tvojo odgovornost
col rischio di, a rischio di za ceno
correre un brutto rischio biti v hudi nevarnosti - ronco2 m (pl. -chi) toskansko slepa ulica:
essere nel ronco pren. biti v zagati, znajti se v slepi ulici - secca f
1. plitvina
2. pren. težava, potreba, nevarnost:
essere in secca biti v težavah
lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu
3. suhota, suša - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - sēttimo
A) agg. sedmi:
settimo grado alpin. sedma stopnja
il settimo sacramento relig. sedmi zakrament, zakon
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
B) m sedmina - soggezione f
1. podložnost
2. strah, zadrega; obzir:
avere soggezione di qcn., qcs. biti v zadregi, ženirati se pred kom, čim
mettere in soggezione spraviti v zadrego, vlivati strah - solliēvo m olajšanje; tolažba:
dare, porgere, portare sollievo lajšati, pomagati
essere di sollievo biti v pomoč, v tolažbo
tirare un sospiro di sollievo oddahniti si od česa - stampa f
1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku
2.
stampe pl. ptt tiskovine
3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad
4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk
5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu
6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)
7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin
8. foto kopiranje
9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova - stampēlla f
1. bergla:
reggersi sulle stampelle pren. hoditi z berglami, biti v slabem stanju, biti slabega zdravja, biti betežen
2. obešalnik (za obleke)