camice m
1. halja:
camice bianco bela halja, zdravnik
i camici bianchi ekst. ljudje v belem
2. relig. koretelj, alba
Zadetki iskanja
- campo m
1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta
2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje
3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon
4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti
5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče
6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti
7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu
8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje
9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan
10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje - candidato m (f -ta) kandidat, kandidatka:
candidato alle elezioni amministrative kandidat na upravnih volitvah
i candidati all'esame di maturità kandidati za zrelostni izpit
le candidate al concorso di bellezza tekmovalke na lepotnem tekmovanju - cane1
A) m
1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci
2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina
3. pren. slab igralec, slab pevec
4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin
5. voj. petelin
6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi
B) agg. invar.
1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!
2. pog. hud:
freddo cane hud mraz - canone m
1. pravilo, norma:
i canoni della buona educazione pravila olike, bontona
2. pravo protidajatev, protiplačilo:
canone mensile, annuo mesečna, letna protidajatev
canone d'affitto, di locazione najemnina
canone di abbonamento naročnina
equo canone admin. nadzorovana najemnina
3. kanon, cerkveni zakon; člen cerkvenega zakona
4. relig. kanon (pri maši)
5. relig. kanon (seznam uradno priznanih knjig)
6. lit. kanon (seznam avtorjev ali del, ki naj bi bili vzor dobe, šole ipd.)
7. glasba kanon - canto1 m
1. petje:
canto liturgico bogoslužno petje
canto ambrosiano, gregoriano glasba relig. ambrozijanski, gregorijanki koral
bel canto belkanto
2. petje, pesem:
il canto dell'usignolo slavčkovo petje
levarsi al canto del gallo vstati ob zori
il canto del cigno pren. labodji spev
3. igranje, pesem, glas (tudi pren.):
il canto di un violino glas violine
il canto della trebbia pesem mlatilnice; lit. lirska pesem, spev:
canto popolare ljudska pesem
i canti di Leopardi Leopardijeve pesmi - capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost - caposaldo m (pl. capisaldi)
1. orientacijska točka
2. voj. utrjena postojanka
3. pren. temelj, temeljna točka, osnova (zlasti pl.):
i capisaldi di una dottrina temelji nekega nauka - capriccio m (pl. -ci)
1. muha:
fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča
2. glasba capriccio - captare v. tr. (pres. capto)
1. pridobiti si
2. zajeti, zajemati:
captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč
3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil - carattere
A) m
1. znak; črka; pisava:
caratteri greci grške črke
caratteri cuneiformi klinopis
caratteri geroglifici hieroglifi
caratteri gotici gotske črke
caratteri cirillici cirilske črke
carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke
2. značaj, nrav, čud:
un brutto carattere težek, neprijeten značaj
incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
commedia di carattere lit. karakterna komedija
3. pog. trdnost, stanovitnost:
persona di carattere oseba trdnega značaja
B) agg.
a carattere:
reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
una rivolta a carattere popolare ljudski upor - caricare
A) v. tr. (pres. carico)
1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak
2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki
3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost
4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati
5. karikirati
6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo
7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante
8. šport štartati (na nasprotnega igralca)
B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)
1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti
2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo - caro
A) agg.
1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da
2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač
3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati
B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi - caso m
1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera
2. jezik sklon - cavolo
A) m
1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar
2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda
3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?
4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase
B) inter. hudirja! presneto! - cellulōide f
1. celuloid
2. pren. film, kinematografija:
i divi della celluloide filmske zvezde - cencio m (pl. -ci)
1. cunja, capa, krpa:
cencio da spolverare krpa za prah
bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
crollare come un cencio pren. omedleti
coperto di cenci oblečen v cape
2.
cappello a cencio mehak klobuk
3. pren. ničvredna stvar, capa:
uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - ceppo m
1. panj, štor
2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu
3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič
4. strojn. zavorna čeljust
5. pušica
6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se - cheto
A) agg. tih, miren:
stai cheto! miruj!
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
B) avv. mirno; potihoma