mōbile
A) agg.
1. premičen, gibljiv:
bene mobile ekon. premičnina
caratteri mobili tisk premične črke
feste mobili relig. premični prazniki
guardia mobile voj. hist. deželna bramba
scala mobile ekon. premična lestvica
squadra mobile leteči odred (policije)
2. pren. nestalen, spremenljiv, vrtljiv
B) m
1. premičnina
2. kos pohištva:
mobile bar omarica za pijače
mobili in noce orehovo pohištvo
bel mobile! čuden patron, posebnež
Zadetki iskanja
- mōdo m
1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že
2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko
3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak
4. jezik naklon, modus
5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način
6. pravo breme - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - mōlla f
1. tehn. vzmet:
cappello a molla (gibus) obl. zložljivi cilinder
molla a balestra listnata vzmet
molla di flessione upogibalna vzmet
molla a torsione torzijska vzmet
materasso a molle vzmetnica, vzmetna žimnica
2. pren. gibalo
3.
molle pl. klešče za žerjavico
da prendere con le molle pren. težek, težaven (človek, predmet) - momento m
1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da
2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!
4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment
5. glasba moment musical - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - moneta f
1. denar:
pagare in moneta sonante plačati v gotovini
pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
moneta senza conio pren. prevare, goljufije
2. denar, kovanec:
moneta forte konvertibilni denar
3. drobiž:
mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž? - morire* v. intr. (pres. muōio)
1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!
2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom
3. pren. odmreti, odmirati
4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok) - mōrto
A) agg.
1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti
2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik
3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen
B) m (f -ta)
1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal
2. pog. skriti denar, zaklad
3. igre mrtvi (igralec pri kartah) - motore
A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec
B) m
1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog
2. pren. gibalo; vzrok
3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor
4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji - movēnte m nagib, pobuda, povod:
il movente del delitto nagib za zločin - movimento m
1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
movimento muscolare mišično gibanje
movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
movimento della popolazione gibanje prebivalstva
movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
movimenti di truppe voj. premiki enot
2. promet
3. glasba stavek
4. pren. gibanje, smer:
movimento letterario književno gibanje
movimento studentesco študentsko gibanje
movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk - mulino m
1. mlin:
mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
mulino a vento mlin na veter
mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin
2. geol.
mulino glaciale ledeniški mlin
3. ekst. neutruden intelektualni delavec
PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode - munizione f
1. hist. voj. utrdba; (macchina guerresca) vojaška priprava
2.
munizioni pl. voj. strelivo, municija:
munizioni per fucili strelivo za puške
munizioni da caccia lovsko strelivo
deposito di munizioni skladišče streliva
3. pren.
pane di munizione vojaški prepečenec
avere, tenere in munizione gradb. imeti, držati na zalogi (material) - mutuo1 agg. vzajemen, medsebojen:
società di mutuo soccorso društvo za vzajemno pomoč - mutuo2 m pravo (dolgoročno) posojilo:
mutuo ipotecario hipotečno posojilo
chiedere un mutuo prositi za posojilo
fare un mutuo per la casa najeti posojilo za hišo - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - nastro m
1. trak:
nastro di cotone, di seta bombažni, svileni trak
nastro azzurro modri trak (pri italijanskih vojaških odlikovanjih)
nastro di decorazione, onorificenza trak odlikovanja
nastro elastico elastični trak
nastro di lutto žalni trak
2. ekst.
nastro adesivo lepilni trak
nastro d'asfalto, stradale pren. asfaltni trak, asfaltirana cesta
nastro dattilografico trak za pisalni stroj
nastro isolante izolirni trak
nastro magnetico magnetni trak
nastro metrico merilni trak
nastro di mitragliatrice voj. strojnični trak
nastro perforato perforirani trak
nastro a tazze transportni trak (pri bagru)
nastro trasportatore tekoči trak
3. kulin.
nastri pl. rezanci - natale
A) agg.
1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina
2. otr.
Babbo natale božiček
B) m
1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan
2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik
3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor - nato
A) agg.
1. rojen:
nato cieco, muto slep, nem od rojstva
nato ieri naiven, zelen
nato morto mrtvorojen
nato per, a qcs. nadarjen za kaj
essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben
2. (za označevanje dekliškega priimka)
Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi
B) m (f -ta) otrok:
i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije