sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
Zadetki iskanja
- sedicēsimo
A) agg. šestnajsti
B) m
1. šestnajstina, šestnajsti del:
in sedicesimo tisk v šestnajsterki
violinista in sedicesimo pren. šalj. škripač, slab violinist
2. šport
sedicesimi di finale šestnajstine finala - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - segreto
A) agg.
1. skriven
2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno
3. zaupen
4. pren. bližnji, intimen
5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik
6. knjižno skrit, odročen
B) m
1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost
2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti
3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha
4. skrivni mehanizem
5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v - seguito m
1. spremstvo
2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)
3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri
4. zaporedje, vrsta
5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti
6.
cane da seguito lovstvo pes sledec - sēlla f
1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati
2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)
3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu
4. geogr. sedlo
5. anat.
sella turcica turško sedlo
6. pohrbtina (telečja, janjčja) - sembiante m
1. knjižno videz:
in sembiante, in sembianti navidez
2. knjižno obraz, zunanjščina:
far sembiante pokazati na obrazu - sempitērno agg. knjižno večen:
in sempiterno večno, vekomaj - sēmplice1
A) agg.
1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo
2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez
3. navaden, enostaven, lahek
4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi
5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!
6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost
7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak
8. jezik kratek
B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska - sēmpre avv.
1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno
2. stalno
3. vsakokrat
4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5. vendar; če
6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen - seno1 m
1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka
2. evfemistično maternica
3. guba; nedrje, okrilje:
nel seno della montagna v nedrju gora
in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe
4. anat. sinus, vdolbina:
seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina
5. zaliv - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sēnza
A) prep.
1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti
2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma
3. elektr.
senza fili brezžičen
B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril - separato
A) agg.
1.
in separata sede zasebno, brez prič, na štiri oči
2. ločen
B) m (f -ta) ločenec, ločenka - sepolcrale agg.
1. nagroben:
aria sepolcrale zatohel zrak
poesia sepolcrale lit. poezija grobov in noči
2. pren. žalosten, mračen, groben:
silenzio sepolcrale grobna tišina
voce sepolcrale votel glas - seppellire*
A) v. tr. (pres. seppellisco)
1. pokopati; zakopati
2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg
3. pren. pozabiti, pozabljati
B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige - serbare
A) v. tr. (pres. sērbo)
1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti
2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
serbare la tradizione varovati izročilo
serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga
B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
serbarsi onesto ostati pošten - sērbo1 m ohranjevanje, shranjevanje, hramba:
avere qcs. in serbo kaj hraniti, imeti kaj shranjeno
mettere qcs. in serbo shraniti kaj - sērie f invar.
1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
fabbricazione in serie serijska izdelava
una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu
2. filat. serija
3. mat. vrsta, zaporedje
4. glasba tonski niz
5. šport liga:
squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
di serie B pren. drugorazreden, manjvreden