Franja

Zadetki iskanja

  • sciēnza f

    1. znanje, vedenje; učenost:
    arca, pozzo di scienza utelešena učenost
    scienza con scienza poznavajoč zadevo
    di sicura scienza zagotovo, nedvomno
    uomo di scienza učen mož
    avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    2. znanost; veda:
    scienze esatte eksaktne vede
    scienze sperimentali eksperimentalne vede
    scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
    scienze occulte okultizem
    scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

    3. ekst.
    scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
    laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

    4. relig.
    Scienza Cristiana Christian science
  • Scilla f

    1. mitol. Scila

    2.
    essere tra Scilla e Cariddi pren. biti med Scilo in Karibdo
  • sciōgliere*

    A) v. tr. (pres. sciōlgo)

    1. razvezati, odvezati:
    sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
    sciogliere i capelli razpustiti lase
    sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
    sciogliere un sacco razvezati vrečo
    sciogliere una serratura odpreti ključavnico

    2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
    sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

    3.
    sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
    sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
    sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
    sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

    4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
    sciogliere la seduta zaključiti sejo
    sciogliere le Camere razpustiti parlament

    5. razrešiti:
    sciogliere un problema rešiti problem
    sciogliere un dubbio razpršiti dvom

    6. sprostiti, sproščati; razmigati:
    la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
    sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

    B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

    1. odvezati, razvezati se

    2. topiti, raztapljati se:
    sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati
  • sciōpero m stavka, štrajk:
    sciopero bianco sedeči štrajk
    sciopero della fame gladovna stavka
    sciopero generale splošna stavka
    sciopero selvaggio divji štrajk
    sciopero a singhiozzo stavka s prekinitvami
    sciopero di solidarietà solidarnostna stavka
    mettersi in sciopero začeti stavko, stavkati
  • scivolare v. intr. (pres. scivolo)

    1. drseti; spodrsniti

    2. ekst. zdrkniti:
    far scivolare qcs. in tasca a qcn. skrivaj komu kaj dati
    scivolare su un argomento pren. nehote se dotakniti teme, izogibati se teme
    scivolare via izmuzniti se

    3. drsati se
  • scompiglio m (pl. -gli) razmetavanje; zmeda, zmešnjava, nered:
    mettere in scompiglio razmetati
    portare lo scompiglio napraviti nered; pren. zmesti
  • scoppiare v. intr. (pres. scōppio)

    1. počiti, razpočiti se; razleteti se, eksplodirati

    2. pren. bruhniti, udariti (v):
    scoppiare in lacrime bruhniti v jok; ekst. počiti, pokati; gagati:
    scoppiare dal caldo gagati od vročine
    scoppiare dall'invidia, dal ridere pokati od zavisti, od smeha

    3. pren. izbruhniti (upor)

    4. šport žarg. omagati, odstopiti zaradi izčrpanosti

    5. pren. ne biti kos, ne prenesti
  • scorribanda f

    1. voj. pohod, vdor, vpad

    2. skok, kratek izlet:
    una scorribanda in città skok v mesto

    3. pren. ekskurz
  • scozzese

    A) agg. geogr. škotski:
    danza scozzese škotski ples
    doccia scozzese škotska prha; pren. zaporedje dobrih in slabih novic
    stoffa scozzese tekstil škotsko sukno
    whisky scozzese škotski viski

    B) m, f

    1. geogr. škot, škotinja

    2. pren. slabš. skopuh, skopuhinja

    C) m jezik škotščina

    Č) m škotski ples
  • scritto

    A) agg.

    1. napisan; pisen

    2. sojen, določen:
    era scritto che fosse così sojeno je bilo, da bo tako

    3. pren. napisan; vtisnjen:
    portare qcs. scritto in fronte imeti kaj napisano na čelu

    B) m

    1. pisanje; spis:
    scritti scelti izbrani spisi

    2.
    in scritto, per scritto pisno
    mettere qcs. per scritto zapisati kaj črno na belem
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • scuro1

    A) agg.

    1. temen:
    notte scura temna noč
    abito scuro temna obleka
    pelle scura temna polt

    2. temen (barvni odtenek):
    verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč

    3. pren. mračen, mrk:
    scuro in volto mračnega obraza

    4. pren. nerazumljiv

    5. žalosten, mučen

    6. pren. knjižno neznan

    7. jezik zadnji vokal

    B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
    parlare scuro govoriti nerazumljivo

    C) m

    1. tema, mrak:
    essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen

    2. temna barva

    3. umet. osenčeni del (podobe)
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)


  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • secca f

    1. plitvina

    2. pren. težava, potreba, nevarnost:
    essere in secca biti v težavah
    lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

    3. suhota, suša
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • secondare1 v. tr. (pres. secondo)

    1. ustreči; ugoditi; podpirati, podpreti:
    secondare qcn. in qcs. komu ustreči v čem

    2. knjižno slediti
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • sēde f

    1. relig. stolica, sedež:
    Santa Sede Sveta stolica
    sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

    2. bivališče:
    avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

    3. sedež (javnega urada, podjetja):
    Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
    Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

    4.
    sede dell'accento jezik naglasni zlog
    sede stradale (carreggiata) avto vozišče
    sede di valvola strojn. sedež ventila

    5.
    in sede di na, pri, ob:
    in sede di esami šol. na izpitih
    in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
    in sede privata pren. zasebno, privatno
    in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju