sciēnza f
1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede
3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti
4. relig.
Scienza Cristiana Christian science
Zadetki iskanja
- Scilla f
1. mitol. Scila
2.
essere tra Scilla e Cariddi pren. biti med Scilo in Karibdo - sciōgliere*
A) v. tr. (pres. sciōlgo)
1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico
2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi
3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube
4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament
5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom
6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo
B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)
1. odvezati, razvezati se
2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati - sciōpero m stavka, štrajk:
sciopero bianco sedeči štrajk
sciopero della fame gladovna stavka
sciopero generale splošna stavka
sciopero selvaggio divji štrajk
sciopero a singhiozzo stavka s prekinitvami
sciopero di solidarietà solidarnostna stavka
mettersi in sciopero začeti stavko, stavkati - scivolare v. intr. (pres. scivolo)
1. drseti; spodrsniti
2. ekst. zdrkniti:
far scivolare qcs. in tasca a qcn. skrivaj komu kaj dati
scivolare su un argomento pren. nehote se dotakniti teme, izogibati se teme
scivolare via izmuzniti se
3. drsati se - scompiglio m (pl. -gli) razmetavanje; zmeda, zmešnjava, nered:
mettere in scompiglio razmetati
portare lo scompiglio napraviti nered; pren. zmesti - scoppiare v. intr. (pres. scōppio)
1. počiti, razpočiti se; razleteti se, eksplodirati
2. pren. bruhniti, udariti (v):
scoppiare in lacrime bruhniti v jok; ekst. počiti, pokati; gagati:
scoppiare dal caldo gagati od vročine
scoppiare dall'invidia, dal ridere pokati od zavisti, od smeha
3. pren. izbruhniti (upor)
4. šport žarg. omagati, odstopiti zaradi izčrpanosti
5. pren. ne biti kos, ne prenesti - scorribanda f
1. voj. pohod, vdor, vpad
2. skok, kratek izlet:
una scorribanda in città skok v mesto
3. pren. ekskurz - scozzese
A) agg. geogr. škotski:
danza scozzese škotski ples
doccia scozzese škotska prha; pren. zaporedje dobrih in slabih novic
stoffa scozzese tekstil škotsko sukno
whisky scozzese škotski viski
B) m, f
1. geogr. škot, škotinja
2. pren. slabš. skopuh, skopuhinja
C) m jezik škotščina
Č) m škotski ples - scritto
A) agg.
1. napisan; pisen
2. sojen, določen:
era scritto che fosse così sojeno je bilo, da bo tako
3. pren. napisan; vtisnjen:
portare qcs. scritto in fronte imeti kaj napisano na čelu
B) m
1. pisanje; spis:
scritti scelti izbrani spisi
2.
in scritto, per scritto pisno
mettere qcs. per scritto zapisati kaj črno na belem - scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - secca f
1. plitvina
2. pren. težava, potreba, nevarnost:
essere in secca biti v težavah
lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu
3. suhota, suša - secchia f
1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol
2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa
3. pog. slabš. piflar
4. vedro (stara prostorninska mera) - secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika - secondare1 v. tr. (pres. secondo)
1. ustreči; ugoditi; podpirati, podpreti:
secondare qcn. in qcs. komu ustreči v čem
2. knjižno slediti - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - sēde f
1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež
2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju
3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala
4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila
5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju