pasto m obrok; jed:
fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
un pasto abbondante obilen obrok
saltare il pasto ne jesti
vino da pasto namizno vino
dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti
Zadetki iskanja
- pater tujka latinsko m invar. relig. pog. očenaš:
recitare un pater izmoliti očenaš - patrimōnio m (pl. -ni)
1. premoženje; imetje:
disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje
2. dediščina:
il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda - pattuire v. tr. (pres. pattuisco) pogoditi, pogajati se; dogovoriti, dogovarjati se:
pattuire un prezzo pogoditi, dogovoriti se za ceno - paziēnza f
1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa
2. relig. (cordiglio) redovniški pas - pazzo
A) agg.
1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen
2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme
B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica - peccato m
1. relig. greh:
peccato capitale, mortale smrtni greh
peccato veniale mali greh
peccato originale izvirni greh
brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
vivere nel peccato živeti pregrešno
2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
peccato di gioventù mladostni greh
3. škoda:
peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo - peccatore m (f -trice) relig. grešnik, grešnica:
un peccatore incallito trdovraten grešnik
peccatore impenitente nepopravljiv grešnik; šalj. veseljak
pubblica peccatrice prostitutka - pelare
A) v. tr. (pres. pelo)
1. skubsti, goliti, smukati:
pelare un pollo skubsti piščanca
pelare un ramo osmukati vejo
pelare un prato ogoliti travnik
pelare il cranio a zero šalj. ostriči glavo na balin
gatta da pelare težka zadeva, kočljiv položaj
2. olupiti:
pelare le patate lupiti krompir
3. pren. rezati:
un freddo che pela mraz, ki gre do kosti
4. pren. guliti, skubsti:
pelare i clienti guliti, skubsti stranke
B) ➞ pelarsi v. rifl. (pres. mi pelo) oguliti se - pelo m
1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu
2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž
3. puh
4. krzno
5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode
6. (tenka) razpoka
7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar - penalizzare v. tr. (pres. penalizzo)
1. šport kaznovati:
il vincitore della tappa è stato penalizzato di un minuto etapni zmagovalec je bil kaznovan z odbitkom ene minute
2. ekst. zanemariti, zanemarjati - penchant tujka franc. m invar. nagnjenje, simpatija:
avere un penchant per qcn., per qcs. gojiti nagnjenje do koga, česa - pēndere v. intr. (pres. pēndo)
1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati
2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo
3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada
4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena
5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen - penetrazione f
1. prodiranje; prodor (tudi pren.):
la penetrazione di un prodotto sul mercato prodor nekega izdelka na tržišče
2. pren. prodornost - pensierino m
1. pomanjš. od ➞ pensiero:
fare un pensierino su qcs., farci un pensierino kaj si zaželeti
2. pog. pozornost, ljubeznivost
3. šol. (osnovnošolski) prosti spis - peperone m
1. bot. paprika (Capsicum)
2. feferon
3. kulin. paprika (sad):
peperoni verdi, rossi zelena, rdeča paprika
peperoni ripieni polnjene paprike
avere il naso come un peperone imeti rdeč nos
diventare rosso come un peperone močno zardeti - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - percorso m pot; proga:
un percorso accidentato neravna pot
il vincitore ha coperto il percorso in due ore e trenta minuti zmagovalec je pretekel progo v dveh urah in tridesetih minutah - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti - perdonare v. tr. (pres. perdono)
1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!
2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša