numero m
1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število
2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke
3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se
6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
8. varietejska točka
9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka
10. jezik število
11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
Zadetki iskanja
- nuvolo
A) agg. nareč. oblačen
B) m
1. oblačno vreme
2. knjižno oblak
3. pren. množica, roj, plaz:
un nuvolo di cavallette roj kobilic - obiettivo
A) agg. objektiven, nepristranski:
giudizio obiettivo objektivna sodba
B) m
1. opt. objektiv
2. ekst. cilj:
proporsi un obiettivo zastaviti si cilj - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - occupare
A) v. tr. (pres. ōccupo)
1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast
2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti
3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled
4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)
B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)
1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste
2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju
3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve - oggētto m
1. predmet:
un oggetto pesante težek predmet
2. predmet, tema; cilj:
l'oggetto di una ricerca predmet, cilj raziskave
l'oggetto del discorso predmet pogovora
3. jezik predmet, objekt - ōgni agg. vsak; ves:
un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
in ogni caso v vsakem primeru, sicer
ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko - olivo m bot. oljka (Olea europea):
domenica degli olivi relig. cvetna nedelja, oljčnica
olivo benedetto relig. blagoslovljena oljčna vejica
offrire un ramoscello d'olivo pren. prihajati z oljkovo vejico - oltraggio m (pl. -gi)
1. huda žalitev:
fare, recare oltraggio (a) žaliti (koga, kaj)
un oltraggio al buon senso nekaj, kar žali zdravo pamet, kar nasprotuje zdravemu razumu
2. pravo žalitev uradne osebe - omologare v. tr. (pres. omōlogo)
1. homologirati, potrditi
2. ratificirati
3. odobriti:
omologare un prototipo odobriti prototip
4. priznati, registrirati (rekord, dosežek)
5. standardizirati - operare
A) v. tr. (pres. ōpero)
1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže
2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati
3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo
B) v. intr.
1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu
2. delovati, učinkovati
3. voj. izvesti, izvajati operacije
C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)
1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe
2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran - opporre*
A) v. tr. (pres. oppongo)
1. nasprotovati, oponirati; zavračati, ugovarjati:
opporre un netto rifiuto odločno zavrniti
2.
opporre resistenza nuditi odpor, upirati se
B) ➞ opporsi v. rifl. (pres. mi oppongo) nasprotovati; upreti, upirati se; zoperstaviti se, kljubovati - ora2
A) avv.
1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi
2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje
B) cong.
1. pa (adverzativno)
2. tedaj, no, in - ōrbo
A) agg.
1. knjižno (ki je) brez
2. slep; ekst. slaboviden:
orbo da un occhio slep na eno oko
B) m (f -ba)
1. slepec:
botte da orbi hude batine
2. pren. omejenec - ōrco m (pl. -chi)
1. mitol. had, podzemlje
2. strašilo, divji mož (v ljudskih pravljicah)
3. pren. strašilo, spaka, grdun:
sembrare un orco izgledati kot strašilo
voce da orco zamolkel glas
4. zool.
orco marino žametna raca (Melanitta fusca) - ordinare
A) v. tr. (pres. ordino)
1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici
2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
ordinare un caffè naročiti kavo
ordinare una medicina predpisati zdravilo
3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika
B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)
1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se
2. knjižno pripraviti, pripravljati se - ordine m
1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti
2. voj. razpored, razvrstitev
3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)
4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija
5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi
6. relig. (sveti) red
7. biol. red
8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede
9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje
10. trgov. naročilo - ordire v. tr. (pres. ordisco) tekstil snovati; pren. kovati:
ordire la trama di un racconto zasnovati pripoved
ordire una congiura kovati zaroto - ordito m
1. tekstil osnutek
2. pren. splet:
un ordito di menzogne splet laži - originale
A) agg.
1. izviren, originalen:
peccato originale relig. izvirni greh
manoscritto originale originalni rokopis
seta indiana originale pristna indijska svila
2. originalen, nov; ekst. ekstravaganten, poseben, čudaški:
un tipo originale original, posebnež, čudak
B) m
1. izvirnik, original
2. izvirno delo
3. izvirni jezik
C) m, f pren. posebnež; čudak