Franja

Zadetki iskanja

  • purché cong. da le, le če:
    ti porto con me purché tu stia buono vzel te bom s sabo, le če boš priden
  • quadrare

    A) v. tr. (pres. quadro)

    1. mat. kvadrirati

    2. četverokotno oblikovati:
    quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti

    B) v. intr.

    1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
    le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki

    2. biti točen (račun)

    3. biti všeč, ugajati; prepričati:
    ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • quanto1

    A) agg., pron. koliko:
    quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
    in quanti eravate koliko vas je bilo?

    B) agg., pron. koliko:
    quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
    quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

    C) agg. koliko, kolikor:
    prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

    Č) pron. kolikor, kar:
    prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
    per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

    D) m količina; ekst. vsota, cena:
    prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • requisitōria f

    1. pravo (sklepni) tožilčev govor

    2. ekst. huda graja, pridiga:
    papà mi ha fatto una solenne requisitoria per la brutta pagella očka me je hudo oštel zaradi slabega spričevala
  • rimōrdere* v. tr. (pres. rimōrdo)

    1. spet gristi, ugrizniti

    2. pren. mučiti, težiti, glodati (zlasti neosebno):
    mi rimorde di non essere arrivato in tempo muči me, da nisem prišel pravočasno
  • risarēlla f pog. napad smeha, krčevit smeh:
    mi prende la risarella popade me krčevit smeh
  • salasso m

    1. puščanje krvi

    2. pren. hud izdatek; slabš. skubljenje:
    mi hanno fatto un bel salasso pošteno so me oskubli
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • seccare

    A) v. tr. (pres. secco)

    1. sušiti; presušiti

    2. pren. izčrpati

    3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
    la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

    B) v. intr. posušiti se

    C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

    1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
    la ferita si secca rana se celi

    2. pren. naveličati se

    3. razjeziti se
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • secondo2

    A) prep.

    1. po, v skladu s čim, v smeri:
    agire secondo coscienza delati po vesti
    vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

    2. po, v skladu, glede na:
    secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
    Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
    premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
    comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

    B) cong. kakor, kot:
    secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto
  • segare v. tr. (pres. sego)

    1. žagati; rezati:
    segare un albero žagati drevo
    segare il violino šalj. žagati na violino

    2. rezati:
    la cintura mi sega pas me reže

    3. nareč. žeti, kositi
  • seguire

    A) v. tr. (pres. seguo)

    1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
    il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
    un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

    2. iti, hoditi po:
    seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
    seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
    seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

    3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
    seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
    seguire la moda slediti modi

    4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
    seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
    seguire la lezione poslušati predavanje
    seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

    B) v. intr.

    1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
    ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

    2. dogoditi, dogajati se; biti:
    segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

    3. nadaljevati se:
    segue se nadaljuje (v naslednji številki)
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • sospētto2 m

    1. sum:
    sospetto fondato, infondato utemeljen, neutemeljen sum
    avere, nutrire dei sospetti su, circa posumiti o
    dare, destare sospetto zbuditi sum

    2. bojazen, strah:
    ho il sospetto che voglia ingannarmi bojim se, da me hoče prevarati