da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od
Zadetki iskanja
- debole
A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
essere debole di vista slabo videti
essere debole di mente biti omejen
avere la memoria debole biti pozabljiv
sesso debole šibki spol
essere debole in qcs. biti slab v čem
corrente debole slab, slaboten tok
voce debole slaboten glas
luce debole medla svetloba
scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
governo debole šibka vlada
B) m
1. slaboten, onemogel:
proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane
2. slabotnež
C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
la matematica è il suo debole v matematiki je šibak - decurtazione f zmanjšanje; odbijanje; odbitek:
i salari hanno subito una decurtazione plače so bile zmanjšane - dedurre* v. tr. (pres. deduco)
1. izpeljati; izvesti, izvajati; sklepati:
dall'addensarsi delle nubi deduco che si avvicina un temporale po zbiranju oblakov sklepam, da se bliža nevihta
2. vzeti, jemati:
gli esempi sono dedotti dalla storia primeri so vzeti iz zgodovine
3. odvzeti, odbiti:
dedurre le spese dall'incasso stroške odbiti od iztržka - deporre*
A) v. tr. (pres. depongo)
1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal
2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi
3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja
4. ekon. položiti, polagati; deponirati
5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati
6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu
B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid - deprecare v. tr. (pres. deprēco)
1. knjižno zaklinjati, rotiti
2. grajati; obsoditi, obsojati:
tutti deprecarono il gesto vsi so obsodili dejanje - deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo - destinare v. tr. (pres. destino)
1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega
2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero
3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori
4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate - determinante
A) agg. odločilen:
voti determinanti per un'elezione glasovi, ki so odločilni za izvolitev
B) m, f
1. odločilni element, faktor
2. mat. determinanta; določilno število - determinare
A) v. tr. (pres. detērmino)
1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem
2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev
3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu
4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo
B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - differenziare
A) v. tr. (pres. differēnzio)
1. razlikovati; ločiti, ločevati
2. mat. odvajati, diferencirati
B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna - dignità f
1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom
2. čast, samospoštovanje
3. funkcija, položaj, status; privilegij
4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki - dimettere*
A) v. tr. (pres. dimetto)
1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice
2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev
B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati - dipinto
A) agg. poslikan, pobarvan:
ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!
B) m slika - disarmare
A) v. tr. (pres. disarmo)
1. razorožiti, razoroževati (tudi pren.):
disarmare i prigionieri razorožiti ujetnike
le sue lacrime mi hanno disarmato njene solze so me razorožile
2. navt. razpremiti (ladjo), odstraniti z ladje opremo:
disarmare i remi sneti vesla z vilic
3. gradb. sneti, odstraniti, odstranjevati odre
B) v. intr.
1. zmanjšati oborožitev
2. pren. popustiti, popuščati; vdati se - disordine m
1. nered; zmeda, zmešnjava:
nella stanza c'è un gran disordine v sobi je velik nered
stato di disordine mentale duševna zmeda
avere i capelli in disordine biti razkuštran
2. (sregolatezza) nerednost, nezmernost
3. pl. nemiri, neredi; izgredi:
nel paese sono scoppiati gravi disordini v državi so izbruhnili hudi neredi - disporre*
A) v. tr. (pres. dispongo)
1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati
2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod
3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo
B) v. intr.
1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati
2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja
3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob
C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)
1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog
2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj - dissentire v. tr. (pres. dissēnto)
1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem
2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo - dopo
A) avv. potem, zatem:
a dopo nasvidenje
B) prep.
1. (časovno) po, za:
dopo cena po večerji
dopo tutto, dopotutto slednjič, skratka, navsezadnje
sono arrivati dopo di voi prišli so za vami
2. (prostorsko) za:
dopo il municipio svoltare a sinistra za občino zavij v levo
C) cong. potem ko:
dopo mangiato faccio un pisolino po jedi malo zadremljem