Franja

Zadetki iskanja

  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • passo2 m

    1. prehod:
    barca da passo brod
    uccelli di passo ptice selivke
    aprirsi il passo tra la gente utreti si pot med ljudmi
    cedere il passo dati komu prednost

    2. prehod (kraj, prostor):
    ingombrare il passo ovirati prehod
    passo carraio, carrabile dostop (na javno cesto)

    3. prelaz
  • più

    A) avv.

    1. bolj, najbolj; več, največ:
    più bello di te lepši od tebe
    il più bello najlepši
    più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
    poco più malo več
    assai più precej več
    molto più di veliko več od
    tanto più tem bolj

    2. mat. plus, in

    B) agg. invar. več:
    più tempo več časa
    più motivi več razlogov

    C) m

    1. več, večji del:
    il più è fatto večji del je narejen
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

    2.
    i più pl. večina:
    i più tacciono večina molči
    nel numero dei più med pokojnimi

    3.
    per lo più ponavadi, večinoma
    al più kvečjemu
    a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
    che più? knjižno kaj naj še rečemo?
  • predicato m

    1. jezik povedek, predikat

    2. filoz. predikat, pridevek

    3. častni pridevek:
    essere in predicato di, per biti med kandidati za (funkcijo, čast ipd.)
  • prēsso

    A) avv. blizu:
    a un di presso približno
    da presso, di presso od blizu

    B) prep.

    1. (z glagoli stanja in gibanja) pri, blizu (tudi ekst., pren.)
    presso a pri
    presso di pri:
    presso di loro mi sono trovato bene pri njih sem se imel lepo
    sono impiegato presso una ditta commerciale delam pri trgovskem podjetju
    questa moda si è diffusa presso i giovani ta moda se je razširila med mladino

    2. okoli, pred (časovno):
    mi sono svegliato presso il mattino zbudil sem se pred jutrom
    essere presso a morire biti (tik) pred smrtjo

    C) m
    pressi pl. okolica, bližina:
    una villa nei pressi di Roma vila v okolici Rima
  • quadrato

    A) agg.

    1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
    metro quadrato kvadratni meter
    radice quadrata kvadratni koren

    2. pren. močen, čvrst, krepek:
    statura quadrata krepka postava
    avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
    testa quadrata modra glava

    3. pameten, razsoden

    4.
    verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

    B) m

    1. mat. kvadrat (lik)

    2. mat. kvadrat, druga potenca

    3. kvadratni kos

    4. voj. hist. kare:
    fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

    5. šport ring:
    salire sul quadrato boriti se (v ringu)

    6. navt. častniška obednica

    7. biol. kvadratnica
  • qualificare

    A) v. tr. (pres. qualifico)

    1. označiti, označevati; opredeliti, opredeljevati; okvalificirati:
    qualificare qcn. come un pessimo soggetto koga označiti kot skrajno negativno osebo

    2. kvalificirati, usposobiti (za)

    B) ➞ qualificarsi v. rifl. (pres. mi qualifico)

    1. kvalificirati se; usposobiti, usposabljati se (za); predstaviti, predstavljati se (kot):
    qualificarsi come giornalista predstaviti se kot novinar

    2. uvrstiti, uvrščati se:
    qualificarsi a un concorso uvrstiti se (med boljše) na tekmovanju

    3. šport kvalificirati se (za), uvrstiti se (v):
    qualificarsi per la finale kvalificirati se, uvrstiti se v finale
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • radio3

    A) f invar.

    1. radio; radijski sprejemnik, radioaparat:
    accendere la radio prižgati radio, radijski sprejemnik; ekst. radijska oddaja:
    ascoltare la radio poslušati radio, radijsko oddajo

    2. radio (radijska postaja):
    radio Londra radio London
    radio carcere, radio fante hitro obveščanje med zaporniki, med vojaki

    B) agg. invar. radijski, nanašajoč se na radio:
    apparecchio radio radijski aparat, radijski sprejemnik
    collegamento radio radijska zveza
    giornale radio radijski dnevnik
    stazione radio radijska postaja
    via radio radijsko, prek radia
  • rappōrto m

    1. poročilo:
    fare rapporto (a) poročati (komu)

    2. voj. raport:
    chiamare a rapporto poklicati na raport
    mettersi a rapporto javiti se na raport

    3. ovadba

    4. zveza, soodvisnost:
    rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
    sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
    in rapporto a glede (na)

    5. zveza, odnos:
    rapporto di amicizia prijateljski odnosi
    avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
    essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
    troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose

    6. mat. kvocient, količnik

    7. tehn.
    rapporto di compressione kompresijsko razmerje
    rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje

    8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)

    9. tekstil vzorec (za tiskanje)
  • relazione f

    1. odnos, zveza; povezava:
    relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
    relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
    fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
    in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

    2. mat. odnos, razmerje, relacija:
    relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

    3. (medosebni) odnos, zveza:
    relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
    relazioni pubbliche stik z javnostjo
    avere una relazione con imeti razmerje s, z
    essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

    4. (pisno, ustno) poročilo:
    fare una relazione sestaviti poročilo, poročati
  • restare v. intr. (pres. rēsto)

    1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
    che resti fra noi naj ostane med nama
    restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

    2. ostajati, biti še naprej:
    restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
    restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
    restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

    3.
    restare orfano osiroteti
    restare zoppo ostati šepav
    restare d'accordo sporazumeti se
    restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
    restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
    restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
    restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
    restare in secco navt. nasesti
    restare al verde ostati brez prebite pare

    4. preostajati, biti še:
    non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
    restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
    resta a vedere se... treba je videti, če...

    5. biti, nahajati se:
    lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

    6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
    PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej
  • riattivare v. tr. (pres. riattivo) reaktivirati; obnoviti, obnavljati; poživiti, poživljati:
    riattivare i rapporti commerciali tra i due paesi obnoviti trgovinske odnose med deželama
  • ricucire v. tr. (pres. ricucio)

    1. ponovno zašiti; zakrpati

    2. pren. zmašiti, skrpucati

    3. med. zašiti

    4. pren. poravnati, zgladiti spor:
    ricucire il dialogo fra le opposte fazioni ponovno vzpostaviti dialog med sprtima stranema
  • riga f

    1. črta

    2. ekst. vrsta:
    una riga di alberi, di soldati vrsta dreves, vojakov
    di prima riga prvovrsten
    sopra le righe pren. pretiran; retoričen
    mettere in riga qcn. koga pripraviti k pokorščini
    mettersi in riga con qcn. pren. s kom se kosati
    rimettersi in riga pren. pokoriti se, ukloniti se
    rompete le righe! voj. voljno!
    rompere le righe pren. končati sejo
    uscire dalle righe pren. izstopati

    3. vrstica:
    leggere tra le righe pren. brati med vrsticami
    scrivere due righe napisati par vrstic

    4. preča

    5. tisk cicero
  • ruba f
    andare a ruba trgov. iti za med, dobro se prodajati
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • scēna f

    1. gled. prizor, scena:
    andare in scena biti uprizorjen
    mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

    2.
    scene pl. gledališče:
    calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

    3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
    cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
    dietro le scene za kulisami

    4. igranje; prizor, scena:
    colpo di scena pren. preobrat
    scena madre ključni prizor (tudi pren.);
    scena muta nemi prizor
    fare scena znati pritegniti gledalce
    fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

    5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
    ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
    scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

    6. ekst. prizor; dogodek:
    assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
    il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

    7.
    scene pl. scene:
    fare scena delati scene
  • Scilla f

    1. mitol. Scila

    2.
    essere tra Scilla e Cariddi pren. biti med Scilo in Karibdo