esasperazione f
1. ogorčenost, razsrjenost:
portare qcn. all'esasperazione koga spraviti v ogorčenost
essere al colmo dell'esasperazione biti na višku ogorčenosti
2. poslabšanje, poostritev, povečanje:
il progresso del male portò all'esasperazione della sofferenza napredovanje bolezni je privedlo do povečanja bolečin
Zadetki iskanja
- ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - estrēmo
A) agg.
1. zadnji, poslednji:
l'ora estrema zadnja ura
esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
Estrema unzione relig. sveto olje
estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica
2. skrajen, krut:
estremo pericolo huda nevarnost
estrema necessità skrajna sila
PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila
B) m
1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
l'estremo della gioia vrhunec radosti
essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
essere agli estremi umirati
lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo
2. pl. osnovni podatki - familiarità f
1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga
2. pren. izkušnja, vedenje:
avere familiarità coi motori spoznati se na motorje - fastidio m (pl. -di)
1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo
2. odpor, občutek zoprnosti:
avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe - fēccia f (pl. -ce)
1. usedlina; droži:
bere il calice sino alla feccia pren. izpiti grenko kupo do dna
2. pren. svojat, sodrga:
la feccia della società sodrga - fibra f
1. vlakno:
fibre vegetali rastlinska vlakna
fibre tessili tekstilna vlakna
fibre sintetiche sintetična vlakna
2. tehn. fiber:
valigia di fibra kovček iz fibra
3. pren. notranjost:
giungere alle più nascoste fibre prodreti do najskrivnejše notranjosti
4. telesna zgradba, konstitucija:
uomo di forte fibra človek krepke konstitucije
5. energija, moč:
uomo senza fibra slabič, šleva - finezza f
1. tenkost, drobnost, finost:
la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine
2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
finezza di mente ostroumnost
finezza di udito ostrina sluha
3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga
4. prijaznost, ljubeznivost:
mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi - fobia f
1. psihiatr. fobija
2. pog. odpor, antipatija:
avere la fobia della matematica imeti odpor do matematike - fondo
A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik
B) m
1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako
2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago
3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi
4. posestvo
5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva
6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh
7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik - formare
A) v. tr. (pres. formo)
1. oblikovati, formirati:
formare una statua in bronzo oblikovati kip v bronu
2. pren. oblikovati, formirati, vzgajati:
formare gli scolari all'amore del bello vzgajati učence v ljubezni do lepote
3. osnovati, ustanoviti, ustvariti:
formare un partito ustanoviti stranko
formare una famiglia ustvariti družino
4. predstavljati, biti:
formare il vanto della famiglia biti ponos družine
B) ➞ formarsi v. rifl. (pres. mi formo)
1. pojaviti se, nastati:
nel muro si è formata una patina di muffa na zidu je nastal sloj plesni
2. zrasti, razviti se:
dal bocciolo si forma il fiore iz popka se razvije cvet - fradicio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)
1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
mela fradicia gnilo jabolko
una società fradicia gnila družba
2. moker, premočen:
bagnato fradicio do kože premočen
innamorato fradicio zateleban, zatreskan
ubriaco fradicio pijan kot čep
B) m
1. gniloba, gnili del, gnilo
2. pren. pokvarjenost:
la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem - frapporre*
A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
frapporre ostacoli ovirati
frapporre indugi mečkati, zavlačevati
B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev - freddo
A) agg.
1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali
2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve
B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to - frizione f
1. vtiranje
2. tehn. trenje:
cono a frizione torni stožec
3. avto sklopka
4. pren. trenje:
è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja - frustare v. tr. (pres. frusto)
1. bičati, šibati (tudi pren.):
frustare a sangue do krvi prebičati
2. pren. izrabiti, zlizati, oguliti:
frustare i propri abiti oguliti obleko - funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče - gavetta f voj. menažka, porcija:
venire dalla gavetta pren. povzpeti se od navadnega vojaka do najvišjih činov; začeti z ničle in se visoko povzpeti - giudizio m (pl. -zi)
1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje
2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje
3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek
4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne - giungere*
A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti
B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke