Franja

Zadetki iskanja

  • esasperazione f

    1. ogorčenost, razsrjenost:
    portare qcn. all'esasperazione koga spraviti v ogorčenost
    essere al colmo dell'esasperazione biti na višku ogorčenosti

    2. poslabšanje, poostritev, povečanje:
    il progresso del male portò all'esasperazione della sofferenza napredovanje bolezni je privedlo do povečanja bolečin
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • estrēmo

    A) agg.

    1. zadnji, poslednji:
    l'ora estrema zadnja ura
    esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
    Estrema unzione relig. sveto olje
    estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica

    2. skrajen, krut:
    estremo pericolo huda nevarnost
    estrema necessità skrajna sila
    PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila

    B) m

    1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
    l'estremo della gioia vrhunec radosti
    essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
    essere agli estremi umirati
    lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
    PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo

    2. pl. osnovni podatki
  • familiarità f

    1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
    trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga

    2. pren. izkušnja, vedenje:
    avere familiarità coi motori spoznati se na motorje
  • fastidio m (pl. -di)

    1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
    dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
    darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo

    2. odpor, občutek zoprnosti:
    avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe
  • fēccia f (pl. -ce)

    1. usedlina; droži:
    bere il calice sino alla feccia pren. izpiti grenko kupo do dna

    2. pren. svojat, sodrga:
    la feccia della società sodrga
  • fibra f

    1. vlakno:
    fibre vegetali rastlinska vlakna
    fibre tessili tekstilna vlakna
    fibre sintetiche sintetična vlakna

    2. tehn. fiber:
    valigia di fibra kovček iz fibra

    3. pren. notranjost:
    giungere alle più nascoste fibre prodreti do najskrivnejše notranjosti

    4. telesna zgradba, konstitucija:
    uomo di forte fibra človek krepke konstitucije

    5. energija, moč:
    uomo senza fibra slabič, šleva
  • finezza f

    1. tenkost, drobnost, finost:
    la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine

    2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
    finezza di mente ostroumnost
    finezza di udito ostrina sluha

    3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
    intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
    trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga

    4. prijaznost, ljubeznivost:
    mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi
  • fobia f

    1. psihiatr. fobija

    2. pog. odpor, antipatija:
    avere la fobia della matematica imeti odpor do matematike
  • fondo

    A) agg. globok:
    piatto fondo globoki krožnik

    B) m

    1. dno:
    fondo del bicchiere dno kozarca
    questione, problema di fondo pren. osnovni problem
    in fondo alla via na koncu ulice
    andare a fondo potopiti se
    da cima a fondo popolnoma
    conoscere a fondo temeljito poznati
    andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
    dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
    in fondo končno, navsezadnje
    in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

    2. usedlina; ostanek:
    fondo del caffè kavna usedlina
    fondo di cassa gotovina v blagajni
    fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

    3. ozadje, podlaga:
    abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

    4. posestvo

    5. fond, sklad; subvencija:
    fondo salari plačni fond
    fondo di esercizio poslovni sklad
    a fondo perduto nepovraten:
    contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
    tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
    fondi pubblici ekon. javna sredstva

    6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
    sci di fondo tek na smučeh

    7. publ.
    fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik
  • formare

    A) v. tr. (pres. formo)

    1. oblikovati, formirati:
    formare una statua in bronzo oblikovati kip v bronu

    2. pren. oblikovati, formirati, vzgajati:
    formare gli scolari all'amore del bello vzgajati učence v ljubezni do lepote

    3. osnovati, ustanoviti, ustvariti:
    formare un partito ustanoviti stranko
    formare una famiglia ustvariti družino

    4. predstavljati, biti:
    formare il vanto della famiglia biti ponos družine

    B) ➞ formarsi v. rifl. (pres. mi formo)

    1. pojaviti se, nastati:
    nel muro si è formata una patina di muffa na zidu je nastal sloj plesni

    2. zrasti, razviti se:
    dal bocciolo si forma il fiore iz popka se razvije cvet
  • fradicio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
    mela fradicia gnilo jabolko
    una società fradicia gnila družba

    2. moker, premočen:
    bagnato fradicio do kože premočen
    innamorato fradicio zateleban, zatreskan
    ubriaco fradicio pijan kot čep

    B) m

    1. gniloba, gnili del, gnilo

    2. pren. pokvarjenost:
    la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem
  • frapporre*

    A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
    frapporre ostacoli ovirati
    frapporre indugi mečkati, zavlačevati

    B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
    si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
    si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
    un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev
  • freddo

    A) agg.

    1. hladen, mrzel:
    giornata fredda mrzel dan
    vento freddo hladen veter
    sudore freddo mrzel pot
    piatti freddi hladne jedi
    guerra fredda polit. hladna vojna
    doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
    animali a sangue freddo hladnokrvne živali

    2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
    accoglienza fredda hladen sprejem
    mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
    sangue freddo hladnokrvnost
    a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
    la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
    colori freddi hladne barve

    B) m mraz, hlad:
    lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
    industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
    ho, sento freddo zebe me
    fa freddo mrzlo je
    oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
    non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
    a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to
  • frizione f

    1. vtiranje

    2. tehn. trenje:
    cono a frizione torni stožec

    3. avto sklopka

    4. pren. trenje:
    è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja
  • frustare v. tr. (pres. frusto)

    1. bičati, šibati (tudi pren.):
    frustare a sangue do krvi prebičati

    2. pren. izrabiti, zlizati, oguliti:
    frustare i propri abiti oguliti obleko
  • funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
    regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
    la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče
  • gavetta f voj. menažka, porcija:
    venire dalla gavetta pren. povzpeti se od navadnega vojaka do najvišjih činov; začeti z ničle in se visoko povzpeti
  • giudizio m (pl. -zi)

    1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
    uomo di giudizio pameten, razsoden človek
    raggiungere l'età del giudizio postati zrel
    mettere giudizio spametovati se
    denti del giudizio modrostni zobje

    2. mnenje, mišljenje, sodba:
    il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
    a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
    rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
    farsi un giudizio ustvariti si mnenje

    3. pravo sodni postopek:
    giudizio civile civilni postopek
    giudizio penale kazenski postopek
    giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

    4. relig.
    giudizio di Dio božja sodba
    giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
    il giorno del giudizio sodni dan
    andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne
  • giungere*

    A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
    giungere al traguardo priti na cilj
    giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
    giungere nuovo prvič slišati
    giungere all'orecchio pren. priti na uho
    giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

    B) v. tr. skleniti, sklepati:
    giungere le mani skleniti roke