vedere*
A) v. tr. (pres. vedo)
1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se
2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej
3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo
4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti
5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist
6. opaziti, opažati
7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno
8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem
9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči
10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim
B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)
1. videti, gledati se
2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam
3. pren. videti se, prepoznati se
C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)
Č) m
1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč
2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče
3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati
4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)
Zadetki iskanja
- vēnere f
1. lepotica
2.
veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost
3.
monte di Venere anat. venerin griček
4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
venere di marciapiede pocestnica
venere solitaria onanija, samozadovoljevanje
5. pog. petek
6. astr. Venera
7. zool. (vongola) venernica (Venus)
PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni - vērso4 prep.
1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam
2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra
3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru
4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih
5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev
6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu - vicino
A) agg.
1. bližen, soseden:
case vicine sosedne hiše
parente vicino pren. bližnji sorodnik
stati vicini sosedne države
2. bližen, ki je blizu:
essere vicino a partire pripravljati se na odhod
essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom
3. pren. soroden, podoben
B) m (f -na) sosed, soseda:
essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi
C) avv. blizu, poleg:
da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
farsi vicino približevati se
Č) prep. vicino a
1. zraven, blizu:
ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...
2. pri:
vicino a Gorizia pri Gorici - volere*
A) v. tr. (pres. vōglio)
1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda
2. hoteti, zahtevati
3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon
5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti
6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene
7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da
8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?
9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi
10. dopustiti, dopuščati
11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi
12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom
13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud
14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame
B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se
C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja - zampino m
1. pomanjš. od ➞ zampa tačica
2. pren. krempelj:
mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes
3. kulin. noga
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije