Franja

Zadetki iskanja

  • discendere*

    A) v. intr. (pres. discendo)

    1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
    discendere a valle spustiti se v dolino
    discendere dal tram stopiti s tramvaja
    discendere dalla nave izkrcati se

    2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
    i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
    il sole discende sonce zahaja
    il barometro sta discendendo barometer pada

    3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
    discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
    ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav

    B) v. tr. iti dol:
    discendere le scale iti po stopnicah
  • disconvenire* v. intr. (pres. disconvēngo) knjižno ne biti primeren, ne spodobiti se
  • disdire*1

    A) v. tr. (pres. disdico)

    1. preklicati:
    disdire un'accusa preklicati obtožbo

    2. odpovedati:
    disdire un contratto odpovedati pogodbo

    3. postaviti na laž:
    i fatti disdicono quanto sostiene dejstva postavljajo na laž njegove trditve

    B) ➞ disdirsi v. rifl. (pres. mi disdico) (contraddirsi) biti si protisloven, skakati si v besedo
  • disdire, disdirsi2 v. intr., v. rifl. impers. (pres. /si/ disdice) ne spodobiti se; biti neprimeren:
    certi atteggiamenti (si) disdicono alla tua età tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom
  • disilludere*

    A) v. tr. (pres. disilludo) razočarati

    B) ➞ disilludersi v. rifl. (pres. mi disilludo) razočarati se, biti razočaran
  • disonorare

    A) v. tr. (pres. disonoro)

    1. onečastiti, osramotiti

    2. zapeljati; posiliti

    3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)

    B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast
  • disordinare

    A) v. tr. (pres. disordino)

    1. spraviti, spravljati v nered

    2. zmesti, zmešati

    B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
    disordinare nel mangiare pretiravati v jedi

    C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano
  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
  • dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

    1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
    dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

    2. biti različen, ne se ujemati:
    i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
  • dissomigliare v. intr. (pres. dissomiglio) razlikovati se, biti drugačen
  • distaccare

    A) v. tr. (pres. distacco)

    1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

    2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

    3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
    distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

    4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

    B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

    1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

    2. pren. odtujiti, odtujevati se

    3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
    distaccarsi dalla media izstopati od povprečja
  • distare v. intr. (pres. disto)

    1. biti oddaljen:
    la fermata dista pochi metri da casa mia postajališče je oddaljeno nekaj metrov od doma

    2. pren. razlikovati se:
    opinioni che distano različna mnenja, nasprotujoča si mnenja
  • disubbidire

    A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
    disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
    disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov

    B) v. tr. pog. ne ubogati
  • dividere*

    A) v. tr. (pres. divido)

    1. deliti, razdeljevati:
    dividere un numero per tre deliti število s tri
    dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

    2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
    dividere gli animi spreti duhove, ljudi
    le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
    dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
    il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

    3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
    dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
    dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
    dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
    non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

    B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

    1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
    i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
    dividersi dalla famiglia zapustiti družino

    2. razdeliti se

    3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
    dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

    4. (suddividersi) deliti se:
    gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov
  • dolere*

    A) v. intr. (pres. dōlgo)

    1. boleti:
    mi dolgono i denti zobje me bolijo

    2. obžalovati, biti žal:
    ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti

    B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)

    1. obžalovati, biti žal; kesati se:
    dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov

    2. pritožiti, pritoževati se:
    dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • equivalere*

    A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
    la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev

    B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju
  • estasiare

    A) v. tr. (pres. estasio) zanesti

    B) ➞ estasiarsi v. rifl. (pres. mi estasio) pasti v ekstazo, biti zamaknjen, biti iz sebe od navdušenja
  • esulare v. intr. (pres. ēsulo)

    1. redko iti v pregnanstvo

    2. pren. biti izven, biti tuje:
    questo esula dai miei compiti to ni moja naloga