Franja

Zadetki iskanja

  • sōglia f (pl. -glie)

    1. prag; ekst. vrata, vhod:
    oltrepassare, varcare la soglia prestopiti prag, vstopiti

    2. ekst. prag; začetek:
    soglia del dolore fiziol. prag bolečine
    soglia glaciale geogr. ledeniški prag
    soglia di udibilità fiz. slušni prag
    essere alla, sulla soglia della vecchiaia biti na pragu starosti
    la primavera è alle soglie pomlad je tu
  • sōlito

    A) agg. navaden, običajen:
    fare la solita vita živeti kot ponavadi
    essere alle solite biti pri starem, običajnem
    essere solito (solere) imeti navado

    B) m običajno, navadno:
    al solito kot vedno, kot ponavadi
    di solito ponavadi
  • sordo

    A) agg.

    1. gluh (tudi pren.):
    essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
    essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
    essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

    2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
    lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
    rumore sordo zamolkel šum

    3. pren. tih, skrit:
    nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

    4. jezik nezveneč

    B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
    parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
    fare il sordo delati se gluhega
    non intendere sordo takoj razumeti
  • sottana f

    1. spodnjica; krilo:
    sottana di cotone, di lana, di tela bombažno, volneno, platneno krilo
    stare sempre attaccato alla sottana della mamma pren. držati se še vedno maminega krila (tudi slabš.)

    2.
    sottane pog. ženske:
    correre dietro alle sottane tekati za ženskami, ženskariti

    3. relig. talar
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • sottostare v. intr. (pres. sottostoō) pren. biti podrejen, biti podvržen; biti izpostavljen; podvreči se:
    sottostare alle minacce biti izpostavljen grožnjam
    sottostare a un controllo biti pregledan
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta
  • stalla

    1. f hlev:
    garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
    pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
    chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
    essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

    2. ekst. hlev (živina)
    PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • stampa f

    1. tisk, tiskanje:
    bozze di stampa korekturne pole
    macchina da stampa tiskarski stroj
    sala stampa tiskarna
    dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
    essere in corso di stampa biti v tisku

    2.
    stampe pl. ptt tiskovine

    3. ekst. tisk, časopisi:
    stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
    stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
    stampa prezzolata, venduta plačani tisk
    stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
    stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
    libertà di stampa svoboda tiska
    ufficio stampa tiskovni urad

    4. tisk, časnikarji:
    conferenza stampa tiskovna konferenca
    sala stampa dvorana za tisk

    5.
    avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

    6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

    7. tekstil
    stampa dei tessuti tiskanje tkanin

    8. foto kopiranje

    9. pren. kov; baža:
    un uomo di vecchia stampa človek starega kova
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • strega

    A) f

    1. čarovnica, vešča:
    caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

    2. pren. zlobnica, hudobnica, hudičevka

    3. ekst. (stara) grdoba, vešča

    B) agg. invar. bot.
    erba strega (licopodio) lisičnik, marijini povojčki, kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum)
  • stretta f

    1. stisk:
    stretta di mano stisk roke
    stretta delle braccia objem

    2. zatesnitev:
    dare una stretta a una vite zatesniti vijak

    3. ekst. omejitev:
    stretta creditizia omejitev kreditov

    4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
    sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

    5. gneča, metež

    6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
    venire alle strette skleniti

    7. soteska; ožina

    8. pren. težave, škripci:
    trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

    9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta
  • stufa f

    1. peč:
    stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta peč na premog, plin, drva, nafto
    stufa elettrica električna peč; radiator

    2.
    carne cotta in stufa kulin. dušeno meso
    fare la stufa alle botti agr. izpirati sode z vrelo vodo
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • testimōnio m (pl. -ni) pog. priča:
    fare da testimonio alle nozze di qcn. biti komu za poročno pričo
  • tōnaca f

    1. relig. kuta:
    uomo di tonaca redovnik, duhovnik
    buttare la tonaca, gettare la tonaca alle ortiche razmenišiti se, sleči meniško kuto
    indossare, vestire la tonaca pomenišiti se, postati redovnik

    2. anat. tunika, mrena, ovojnica:
    tonaca albuginea ovojnica moda, ovojnica klitorisa
    tonaca sierosa seroza
  • trescare v. intr. (pres. tresco)

    1. spletkariti, intrigirati, pleteničiti:
    trescare ai danni, alle spalle di qcn. spletkariti komu v škodo, za hrbtom

    2. pren.
    trescare con ljubimkati s, z