appoggiare
A) v. tr. (pres. appōggio)
1. prisloniti, nasloniti:
appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu
2. položiti, postaviti:
appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo
3. pren. podpirati:
appoggiare un partito politico podpirati politično stranko
4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)
B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja
Zadetki iskanja
- apporre* v. tr. (pres. appongo)
1. pristaviti, dodati:
apporre una nota dodati opombo
apporre la firma podpisati
2. pripisati, šteti:
apporre qcs. a lode šteti v čast
apporre una colpa obdolžiti
3. redko ugovarjati, oporekati - apportare v. tr. (pres. appōrto)
1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje
2. povzročiti, porajati:
apportare benessere prinašati blaginjo
apportare danni povzročati škodo
3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo
4. navesti, citirati:
apportare un motto navesti duhovit izrek - appōrto m
1. prispevek, donesek:
dare un valido apporto a una ricerca pomembno prispevati k raziskavi
metallo di apporto spajkalna kovina
2. pravo delež (družabnika) - appōsta
A) avv.
1. namenoma, nalašč:
l'ho detto apposta nalašč sem to rekel
a farlo apposta, neanche a farlo apposta kot nalašč
2. izključno, izrecno, prav:
questo vestito sembra fatto apposta per lui obleka se zdi narejena prav zanj
B) agg. narejen posebno, izključno za:
una stanza apposta per i bambini posebna soba za otroke - apprēndere*
A) v. tr. (pres. apprēndo)
1. učiti se:
apprendere con facilità učiti se z lahkoto
apprendere un lavoro naučiti se kakega dela
2. izvedeti:
ho appreso la notizia dal giornale novico sem izvedel iz časopisa knjižno
3. knjižno učiti
B) ➞ apprēndersi v. rifl. (pres. mi apprēndo)
1. zgrabiti (za), oprijeti se:
apprendersi a una corda zgrabiti za vrv
2. pren. knjižno razširiti se (ogenj) - apprēsso
A) avv.
1. poleg:
portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)
2. potem, zatem, pozneje:
come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
poco appresso kmalu zatem
3. zadaj
B) prep. knjižno, star.
1. pri, poleg:
stare appresso a qcn. biti poleg koga
2. za:
andare appresso a qcn. iti za kom
3. po:
appresso la morte po smrti
4.
appresso i Greci pri Grkih
C) agg. invar. naslednji:
l'anno appresso naslednje leto - apprestare
A) v. tr. (pres. apprēsto)
1. pripraviti, pripravljati
2. nuditi:
apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu
B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje - apprōccio m (pl. -ci)
1. približevanje:
tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se
2. pren. prvi stik, pristop:
l'approccio a un problema pristop k problemu - approdare1 v. intr. (pres. apprōdo)
1. navt. pristati (ladja)
2. pren. uspeti, doseči:
non approdare a nulla ne doseči ničesar - appropriare
A) v. tr. (pres. apprōprio)
1. dati v last; pripisati:
appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino
2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji
B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro - appunto2 m ekon.
1. beležka, zapisek:
quaderno di appunti beležnica
2. pren. opazka, pripomba, graja:
muovere un appunto a qcn. grajati koga
3. ekon. vrednostni papir, menica - aprire*
A) v. tr. (pres. apro)
1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico
2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo
3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo
4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj
B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)
1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!
2. odpreti se (cvet)
3. odpreti se, zjasniti se
4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu - architettare v. tr. (pres. architetto)
1. napraviti stavbni načrt
2. snovati, izdelati:
architettare un nuovo sistema izdelati nov sistem; pren. snovati, kovati:
architettare imbrogli a danno di qcn. kovati prevare komu v škodo - arco m (pl. -chi)
1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči
2. mat. lok
3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok
4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok
5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica
6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad
7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet - argano m vitel:
con gli argani, a forza d'argano pren. mukoma, z veliko težavo - argine m
1. jez, nasip
2. pren. ovira, brzda:
porre, opporre un argine a qcs. kaj zaustaviti, omejiti - aria f
1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!
3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5. glasba arija - arma f (pl. -mi)
1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje
2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja
3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska
4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji - armadio m (pl. -di) omara:
armadio a tre ante tridelna omara
armadio a muro zidna omara
armadio farmaceutico omarica za prvo pomoč