Franja

Zadetki iskanja

  • appoggiare

    A) v. tr. (pres. appōggio)

    1. prisloniti, nasloniti:
    appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

    2. položiti, postaviti:
    appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
    appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
    appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
    appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

    3. pren. podpirati:
    appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

    4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

    B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
    appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja
  • apporre* v. tr. (pres. appongo)

    1. pristaviti, dodati:
    apporre una nota dodati opombo
    apporre la firma podpisati

    2. pripisati, šteti:
    apporre qcs. a lode šteti v čast
    apporre una colpa obdolžiti

    3. redko ugovarjati, oporekati
  • apportare v. tr. (pres. appōrto)

    1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
    il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje

    2. povzročiti, porajati:
    apportare benessere prinašati blaginjo
    apportare danni povzročati škodo

    3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
    apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo

    4. navesti, citirati:
    apportare un motto navesti duhovit izrek
  • appōrto m

    1. prispevek, donesek:
    dare un valido apporto a una ricerca pomembno prispevati k raziskavi
    metallo di apporto spajkalna kovina

    2. pravo delež (družabnika)
  • appōsta

    A) avv.

    1. namenoma, nalašč:
    l'ho detto apposta nalašč sem to rekel
    a farlo apposta, neanche a farlo apposta kot nalašč

    2. izključno, izrecno, prav:
    questo vestito sembra fatto apposta per lui obleka se zdi narejena prav zanj

    B) agg. narejen posebno, izključno za:
    una stanza apposta per i bambini posebna soba za otroke
  • apprēndere*

    A) v. tr. (pres. apprēndo)

    1. učiti se:
    apprendere con facilità učiti se z lahkoto
    apprendere un lavoro naučiti se kakega dela

    2. izvedeti:
    ho appreso la notizia dal giornale novico sem izvedel iz časopisa knjižno

    3. knjižno učiti

    B) ➞ apprēndersi v. rifl. (pres. mi apprēndo)

    1. zgrabiti (za), oprijeti se:
    apprendersi a una corda zgrabiti za vrv

    2. pren. knjižno razširiti se (ogenj)
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • apprestare

    A) v. tr. (pres. apprēsto)

    1. pripraviti, pripravljati

    2. nuditi:
    apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu

    B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
    apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje
  • apprōccio m (pl. -ci)

    1. približevanje:
    tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se

    2. pren. prvi stik, pristop:
    l'approccio a un problema pristop k problemu
  • approdare1 v. intr. (pres. apprōdo)

    1. navt. pristati (ladja)

    2. pren. uspeti, doseči:
    non approdare a nulla ne doseči ničesar
  • appropriare

    A) v. tr. (pres. apprōprio)

    1. dati v last; pripisati:
    appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino

    2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
    appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji

    B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
    questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro
  • appunto2 m ekon.

    1. beležka, zapisek:
    quaderno di appunti beležnica

    2. pren. opazka, pripomba, graja:
    muovere un appunto a qcn. grajati koga

    3. ekon. vrednostni papir, menica
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • architettare v. tr. (pres. architetto)

    1. napraviti stavbni načrt

    2. snovati, izdelati:
    architettare un nuovo sistema izdelati nov sistem; pren. snovati, kovati:
    architettare imbrogli a danno di qcn. kovati prevare komu v škodo
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • argano m vitel:
    con gli argani, a forza d'argano pren. mukoma, z veliko težavo
  • argine m

    1. jez, nasip

    2. pren. ovira, brzda:
    porre, opporre un argine a qcs. kaj zaustaviti, omejiti
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • arma f (pl. -mi)

    1. orožje:
    armi automatiche avtomatsko orožje
    armi da fuoco strelno orožje
    armi atomiche atomsko orožje
    armi nucleari jedrsko orožje
    armi bianche hladno orožje
    porto d'armi orožni list
    presentare le armi pozdraviti z orožjem
    passare per le armi postreliti, ustreliti
    compagno d'arma soborec, bojni tovariš
    fatto d'armi oborožen boj, spopad
    piazza d'armi vojaški poligon
    uomo d'armi vojaški strokovnjak
    andare sotto le armi iti k vojakom
    chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

    2. pren. orožje:
    arma a doppio taglio dvorezni meč
    affilare le armi pripraviti se na boj
    prendere le armi pripraviti se na vojno
    deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
    levarsi in armi upreti se z orožjem
    essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

    3. vojska:
    armi mercenarie najemniška vojska

    4. rod vojske:
    l'arma azzurra letalstvo
    l'arma di fanteria pehota
    l'arma del genio inženirstvo
    l'arma benemerita karabinjerji
  • armadio m (pl. -di) omara:
    armadio a tre ante tridelna omara
    armadio a muro zidna omara
    armadio farmaceutico omarica za prvo pomoč