Franja

Zadetki iskanja

  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • pubblico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. javen (v zvezi s skupnostjo):
    garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
    vita pubblica politika
    salute pubblica zdravstveno varstvo
    forza pubblica policija
    debito pubblico ekon. javni dolg
    diritto pubblico pravo javno pravo
    Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
    Pubbliche relazioni stiki z javnostjo

    2. javen (ki pripada vsem):
    opinione pubblica javno mnenje
    cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
    esame pubblico javni izpit
    di dominio pubblico javen, splošno znan

    3. javen (vsem dostopen):
    giardino pubblico park
    locale pubblico javni lokal

    B) m publika, javnost, občinstvo:
    in pubblico javno, v javnosti
  • pugno m

    1. pest:
    avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
    firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
    mostrare il pugno groziti
    stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    pugno di ferro boksar (orožje)

    2. udarec s pestjo:
    fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

    3. ekst. prgišče, peščica:
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
  • pulpito m

    1. relig. prižnica:
    ma guarda da che pulpito viene la predica glej no, kdo nam deli nauke, goljuf pridiga poštenost
    montare in pulpito pren. pridigati

    2. alpin. gredina
  • punta1 f

    1. ost, konica; konec, vrh:
    la punta del coltello konica noža
    la punta del campanile vrh zvonika
    punta secca umet. suha igla
    avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
    camminare in punta di piedi hoditi po prstih
    prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
    prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
    scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

    2. ekst. pren. konica:
    ore di punta prometne konice

    3. ekst.
    pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
    uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
    uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

    4. tehn. sveder:
    punta elicoidale spiralni sveder
    punta fonografica gramofonska igla

    5. drobec; ščepec

    6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

    7. etnol. konica

    8. alpin. konica (na derezah)

    9. (spunto) cik

    10. med.
    punta d'ernia začetna kila

    11. veter., kulin.
    punta di petto (goveje, telečje) prsi
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • puro

    A) agg.

    1. čist (brez primesi):
    acqua pura čista voda
    aria pura čist zrak
    cielo puro jasno nebo
    lingua pura čist jezik
    razza pura čista rasa, pasma
    vino puro čisto, pristno vino

    2. čist (ne uporaben):
    matematica pura čista matematika

    3. čist, pristen, enostaven:
    la pura verità čista resnica
    per puro caso čisto slučajno

    4. čist, neomadeževan

    5.
    puro e semplice gladek in jasen

    B) m (f -ra)

    1. načelen, nepodkupljiv človek

    2. šport amater
  • putrefazione f

    1. gnitje:
    andare in putrefazione gniti
    essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil

    2. pren. propad, moralno razsulo
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quadro2

    A) m

    1. umet. slika:
    quadro a olio, a tempera oljnata slika, tempera slika

    2. kvadrat:
    quadro nero šol. tabla
    in quadro kvadratno, v kvadratu

    3. pren. slika, oris:
    quadro clinico med. klinična slika
    quadro politico politični položaj
    fare un quadro della situazione politica internazionale orisati mednarodni politični položaj

    4. pren. slika, podoba

    5. pren. tabela, slika:
    quadro murale šol. zidna slika
    quadro sinottico preglednica, razpredelnica

    6. tehn. plošča, miza, panel:
    quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti razdelilna, komandna, instrumentna plošča

    7. gled. slika

    8. navt.
    quadro di poppa krmno zrcalo

    9. šport
    quadro svedese švedska lestev

    10.
    quadri pl. (politični, vodstveni) kadri

    11. igre
    quadri pl. karo

    B) agg. invar.
    legge quadro okvirni zakon
  • qualche agg.

    1. kak, kakšen, nekaj:
    ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
    qualche volta, qualche giorno prej ali slej
    in qualche parte, da qualche parte nekje
    in qualche modo nekako

    2. neki, določen:
    ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

    3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
    devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • qualità f

    1. kvaliteta, kakovost:
    merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
    di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
    salto di qualità kvalitetni skok

    2. lastnost:
    buone qualità dobre lastnosti
    qualità negative napake, slabosti

    3. vrlina; čednost; vrednost

    4. vrsta:
    oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst

    5. lastnost, značilnost:
    in qualità di kot:
    nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest

    6. jezik kvaliteta (samoglasnika)
  • qualsiasi agg. vsak; katerikoli; kakršenkoli:
    sono a sua disposizione in qualsiasi momento na razpolago sem vam v vsakem trenutku
    sono d'accordo con te, qualsiasi decisione tu prenda strinjam se s tabo, kakorkoli se boš odločil
    una ragazza qualsiasi navadno, preprosto dekle (tudi slabš.)
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • quantità f

    1. količina; kolikost:
    la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada

    2. množina, veliko število:
    una grande quantità di turisti veliko število turistov
    in quantità obilo, mnogo, veliko
    in grande, piccola quantità zelo veliko, malo

    3. jezik kvantiteta
  • quanto1

    A) agg., pron. koliko:
    quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
    in quanti eravate koliko vas je bilo?

    B) agg., pron. koliko:
    quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
    quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

    C) agg. koliko, kolikor:
    prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

    Č) pron. kolikor, kar:
    prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
    per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

    D) m količina; ekst. vsota, cena:
    prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • quantunque cong. čeprav, čeravno:
    è andato in ufficio quantunque non si sentisse bene šel je v pisarno, čeprav se ni dobro počutil
  • quaranta agg.; m štirideset; štirideseti:
    un mazzo di quaranta carte kupček štiridesetih kart
    aprite il libro a pagina quaranta odprite knjigo na štirideseti strani
    essere sui quaranta imeti kakih štirideset let
    l'Italia è entrata in guerra nel '40 Italija je stopila v vojno leta štirideset