prōva f
1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru
2. poizkus
3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov
4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka
5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
Zadetki iskanja
- pubblico
A) agg. (m pl. -ci)
1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo
2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan
3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal
B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti - pugno m
1. pest:
avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
mostrare il pugno groziti
stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
pugno di ferro boksar (orožje)
2. udarec s pestjo:
fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si
3. ekst. prgišče, peščica:
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok - pulpito m
1. relig. prižnica:
ma guarda da che pulpito viene la predica glej no, kdo nam deli nauke, goljuf pridiga poštenost
montare in pulpito pren. pridigati
2. alpin. gredina - punta1 f
1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano
2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice
3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec
4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla
5. drobec; ščepec
6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik
7. etnol. konica
8. alpin. konica (na derezah)
9. (spunto) cik
10. med.
punta d'ernia začetna kila
11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - puro
A) agg.
1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino
2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika
3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno
4. čist, neomadeževan
5.
puro e semplice gladek in jasen
B) m (f -ra)
1. načelen, nepodkupljiv človek
2. šport amater - putrefazione f
1. gnitje:
andare in putrefazione gniti
essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil
2. pren. propad, moralno razsulo - qua1
A) avv.
1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave
2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!
3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa
4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran
B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom - quadro2
A) m
1. umet. slika:
quadro a olio, a tempera oljnata slika, tempera slika
2. kvadrat:
quadro nero šol. tabla
in quadro kvadratno, v kvadratu
3. pren. slika, oris:
quadro clinico med. klinična slika
quadro politico politični položaj
fare un quadro della situazione politica internazionale orisati mednarodni politični položaj
4. pren. slika, podoba
5. pren. tabela, slika:
quadro murale šol. zidna slika
quadro sinottico preglednica, razpredelnica
6. tehn. plošča, miza, panel:
quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti razdelilna, komandna, instrumentna plošča
7. gled. slika
8. navt.
quadro di poppa krmno zrcalo
9. šport
quadro svedese švedska lestev
10.
quadri pl. (politični, vodstveni) kadri
11. igre
quadri pl. karo
B) agg. invar.
legge quadro okvirni zakon - qualche agg.
1. kak, kakšen, nekaj:
ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
qualche volta, qualche giorno prej ali slej
in qualche parte, da qualche parte nekje
in qualche modo nekako
2. neki, določen:
ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem
3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor - quale
A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen
B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!
C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče
Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako
D) pron.
1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?
2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi
E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec
F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin - qualità f
1. kvaliteta, kakovost:
merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
salto di qualità kvalitetni skok
2. lastnost:
buone qualità dobre lastnosti
qualità negative napake, slabosti
3. vrlina; čednost; vrednost
4. vrsta:
oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst
5. lastnost, značilnost:
in qualità di kot:
nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest
6. jezik kvaliteta (samoglasnika) - qualsiasi agg. vsak; katerikoli; kakršenkoli:
sono a sua disposizione in qualsiasi momento na razpolago sem vam v vsakem trenutku
sono d'accordo con te, qualsiasi decisione tu prenda strinjam se s tabo, kakorkoli se boš odločil
una ragazza qualsiasi navadno, preprosto dekle (tudi slabš.) - quando
A) avv. kdaj:
quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
da quando od kdaj:
da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
di quando od kdaj:
di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
fino a quando do kdaj, doklej
per quando kdaj:
per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?
B) cong.
1. ko, kadar:
quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
quand'ecco in glej, naenkrat
quando che sia prej ali slej
2. (uvaja klicalni stavek)
quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
quando si dice la sfortuna! smola pa taka!
3. (adverzativno) medtem ko, pa:
chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz
4. pog. če, ko:
quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega
C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo - quantità f
1. količina; kolikost:
la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada
2. množina, veliko število:
una grande quantità di turisti veliko število turistov
in quantità obilo, mnogo, veliko
in grande, piccola quantità zelo veliko, malo
3. jezik kvantiteta - quanto1
A) agg., pron. koliko:
quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
in quanti eravate koliko vas je bilo?
B) agg., pron. koliko:
quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!
C) agg. koliko, kolikor:
prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš
Č) pron. kolikor, kar:
prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa
D) m količina; ekst. vsota, cena:
prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno - quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - quantunque cong. čeprav, čeravno:
è andato in ufficio quantunque non si sentisse bene šel je v pisarno, čeprav se ni dobro počutil - quaranta agg.; m štirideset; štirideseti:
un mazzo di quaranta carte kupček štiridesetih kart
aprite il libro a pagina quaranta odprite knjigo na štirideseti strani
essere sui quaranta imeti kakih štirideset let
l'Italia è entrata in guerra nel '40 Italija je stopila v vojno leta štirideset