Franja

Zadetki iskanja

  • testimōnio m (pl. -ni) pog. priča:
    fare da testimonio alle nozze di qcn. biti komu za poročno pričo
  • tēsto1 m

    1. besedilo, tekst:
    emendare il testo di una legge dopolniti zakonsko besedilo

    2. tisk besedilo, tekst:
    tavole fuori testo tabele, preglednice zunaj besedila
    versione con testo a fronte prevod z izvirnim besedilom

    3. temeljna dela:
    libro di testo šol. šolska knjiga
    i testi sacri sveto pismo
    far testo biti merilo, biti pristojen, ključen, odločilen
  • tilt tujka angl. m invar.

    1. igre vžig (svetlobnega signala pri flipperju)

    2. ekst.
    andare in tilt, fare tilt pokvariti se
    essere in tilt biti pokvarjen; pren. žarg. odpovedati, zatajiti:
    la squadra ha fatto tilt moštvo je zatajilo
  • timpano m

    1. anat. bobnič:
    essere duro di timpani pog. biti naglušen
    rompere i timpani pren. parati ušesa

    2. glasba pavka, timpan

    3. arhit. timpanon
  • tipo

    A) m

    1. vtis, kov:
    il tipo di una medaglia vtis medalje

    2. tip, vzorec, model; vrsta:
    il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
    il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
    merce di tutti i tipi blago vseh vrst
    di tipo, sul tipo di podoben

    3. tip, vrsta (značilna, biološka):
    tipo costituzionale biotip
    il tipo mongolo mongolski tip
    il tipo del seduttore zapeljivec

    4. lit. tip, lik

    5. ekst. izvirnež, posebnež:
    un bel tipo čuden patron, tiček
    un tipo nekdo
    un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
    essere un tipo biti osebnost

    6.
    tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

    B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
    famiglia tipo tipična družina
    reddito tipo povprečni dohodek
  • tiremmōlla m invar. omahljivost, obotavljivost, neodločnost:
    fare a tiremmolla omahovati, biti neodločen
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • toccato agg.

    1. prizadet

    2. šport zadet

    3. poseben, čudaški, mahnjen, čez les, trčen:
    essere toccato nel cervello biti malo čez les
  • tōgliere*

    A) v. tr. (pres. tōlgo)

    1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
    togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
    togliere un divieto odpraviti prepoved
    togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
    togliersi la fame nasititi se, odteščati se
    togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
    togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
    togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
    togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
    togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
    togliere qcn. dal mondo umoriti koga
    togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
    togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
    togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
    togliere via odstraniti, zbrisati
    togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

    2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
    togliere l'onore onečastiti
    togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
    togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
    togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
    togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
    togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
    togliersi la vita vzeti si življenje

    3. odšteti; odvzeti del

    4. rešiti, reševati:
    togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

    5. pog. kupiti, kupovati

    B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
    togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
    togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja
  • tollerante agg. strpen, toleranten:
    essere tollerante di un medicamento biti sposoben vzeti zdravilo
  • tolleranza f

    1. odpornost, toleranca:
    tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
    casa di tolleranza javna hiša, bordel

    2. strpnost; prizanesljivost:
    tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
    manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

    3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
    tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini
  • tomba f

    1. grob, grobnica:
    tomba di famiglia družinski grob, grobnica
    dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
    silenzio di tomba tiho kot v grobu
    avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
    essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

    2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor
  • Tommaso m Tomaž:
    essere come san Tommaso biti neverni Tomaž
  • tondo

    A) agg.

    1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
    cupola tonda okrogla kupola
    numero tondo zaokroženo število
    voce tonda pren. poln, zvočen glas
    a tondo, in tondo v krogu
    essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
    fare il conto tondo zaokrožiti račun
    sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir

    2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
    essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit

    3.
    carattere tondo tisk antikva
    parentesi tonda okrogli oklepaj

    B) m

    1. krog; krogla:
    mezzo tondo polkrog

    2. umet. tondo
    scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika

    3. tisk antikva

    4. okrogel predmet

    5. okrogel krožniček, podstavek

    6. poleno

    C) avv. odkrito, jasno:
    parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • tōro1 m

    1. zool. bik

    2. pren.
    essere un toro pog. biti močen kot bik
    prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
    sbuffare come un toro besno sopihati
    tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

    3. astr.
    Toro Bik

    4. ekon. bik, hausse

    5. šport
    Toro Torino nogometno moštvo Torino
  • torsolo m peščišče; ogrizek:
    non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
    non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba
  • tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
    a torto po krivici
    a torto o a ragione upravičeno ali ne
    avere torto ne imeti prav
    avere torto a fare qcs. motiti se v čem
    dare torto a qcn. komu ne dati prav
    essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
    fare torto a qcn. delati komu krivico
    fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
    ti fa torto ni tebe vredno
    fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do
  • tōsto1 agg. knjižno, nareč. čvrst, trden:
    avere faccia tosta ne zmesti se; biti predrzen, nesramen
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim