munire
A) v. tr. (pres. munisco)
1. utrditi, utrjevati:
munire una città di torri utrditi mesto s stolpi
2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico
B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
munirsi di un documento priskrbeti si dokument
munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji
Zadetki iskanja
- muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - murare
A) v. tr. (pres. muro) vzidati, zazidati
B) ➞ murarsi v. rifl. (pres. mi muro) pren. zapreti, zapirati se; zabarikadirati se - mutare
A) v. tr. (pres. muto) spremeniti, spreminjati; menjati; predrugačiti:
mutare idea premisliti se
mutare paese preseliti, izseliti se
mutare gli abiti preobleči se
mutare l'ammalato preobleči bolnika in posteljnino
mutare il vino pretočiti vino
mutare il pelo guliti se (živali)
mutare colore spremeniti barvo; prebledeti; zardeti
B) v. intr. menjati, menjavati se
C) ➞ mutarsi v. rifl. (pres. mi muto)
1. spremeniti, spreminjati se; menjavati se
2. preobleči, preoblačiti se:
mutarsi d'abito preobleči se - nascondere*
A) v. tr. (pres. nascondo)
1. skriti, skrivati
2. zakrivati (očem, pogledu)
3. prikriti, zamolčati
B) ➞ nascondersi v. rifl. (pres. mi nascondo) skrivati se - naturalizzare
A) v. tr. (pres. naturalizzo) naturalizirati, dati, podeliti državljanstvo
B) ➞ naturalizzarsi v. rifl. (pres. mi naturalizzo) naturalizirati se, prilagoditi se - né cong. ne, niti:
né l'uno né l'altro vuole cedere niti eden niti drug noče popustiti
né più né meno nič več in nič manj, prav toliko
né punto né poco prav nič, niti malo ne
non mi fa né caldo né freddo pren. prav nič me ne briga, prav nič mi ni mar
non posso aiutarti né darti un consiglio ne morem ti ne pomagati ne svetovati - necrotizzare
A) v. tr. (pres. necrotizzo) biol. povzročiti, povzročati nekrozo, odmiranje
B) ➞ necrotizzarsi v. rifl. (pres. mi necrotizzo) biol. nekrotizirati; odmreti, odmirati - negare
A) v. tr. (pres. nego)
1. zanikati, zanikovati:
non lo nego ne zanikam, priznam
2. absol. tajiti
3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
negare fede a qcn. komu ne verjeti
negare la grazia odreči milost komu
B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)
1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom
2. hliniti odsotnost:
negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma - nessuno
A) agg.
1. noben:
non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim
2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč
B) pron.
1. nihče:
nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
figli di nessuno najdenčki
terra di nessuno nikogaršnja zemlja
2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?
C) m (le sing.) niče:
crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - nōdo m
1. vozel:
nodo d'amore okrasni vozel
nodo comune navadni vozel
nodo gordiano gordijski vozel (tudi pren.);
nodo delle guide alpin. varovalni vozel
nodo parlato navt. ladijski vozel
fare un nodo al fazzoletto narediti vozel na robčku
2. pren. zveza
3. pren. ovira, težava:
sciogliere il nodo razrešiti težavo, problem
4. pren. vozel, bistvo, težišče
5. pren.
un nodo di lacrime ihtenje
un nodo di tosse kašljanje, pokašljevanje
ho un nodo alla gola nekaj se mi je zataknilo v grlu
6. vozel, vozlišče:
nodo ferroviario železniški vozel
nodo stradale cestni vozel
7. bot. odebelina (na veji)
8. navt. vozel (enota za hitrost)
9.
punto a nodo obrt vozličasti vbod
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se na koncu plača - nomare
A) v. tr. (pres. nōmo) knjižno imenovati
B) ➞ nomarsi v. rifl. (pres. mi nōmo)
1. imenovati se
2. ekst. biti znan, slaven - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - normalizzare
A) v. tr. (pres. normalizzo)
1. normalizirati
2. normirati
B) ➞ normalizzarsi v. rifl. (pres. mi normalizzo) normalizirati se - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nullificare
A) v. tr. (pres. nullifico) izničiti, izničevati
B) ➞ nullificarsi v. rifl. (pres. mi nullifico) izničiti se - nuōvo
A) agg.
1. nov:
addobbato a nuovo nanovo okrašen
casa nuova nova hiša
cose nuove novosti, novotarije
di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
generazione nuova današnja mladina
nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
nuovo di zecca povsem nov
sposi nuovi novoporočenca
tempi nuovi novi časi
essere come nuovo biti kot nov, nerabljen
2. nov, skorajšnji:
anno nuovo novo leto
3.
faccia nuova nov obraz
non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl
4. nov, prenovljen:
rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati
5. nov, drug
6.
nuovo del mestiere novinec, začetnik
essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje
B) m (le sing.)
1. novo, novost
2. trgov. novo; novost, novi izdelek - nutrire
A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)
1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati
2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih
3. knjižno dojiti
4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim
B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.) - o2 inter.
1. o (za podkrepitev vokativov):
o Signore, aiutami pomagaj mi, o Gospod!
2.
o tu! vuoi spicciarti? pog. poslušaj, ti, ali se boš zmigal?