Franja

Zadetki iskanja

  • munire

    A) v. tr. (pres. munisco)

    1. utrditi, utrjevati:
    munire una città di torri utrditi mesto s stolpi

    2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
    munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
    munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico

    B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
    munirsi di un documento priskrbeti si dokument
    munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • murare

    A) v. tr. (pres. muro) vzidati, zazidati

    B) ➞ murarsi v. rifl. (pres. mi muro) pren. zapreti, zapirati se; zabarikadirati se
  • mutare

    A) v. tr. (pres. muto) spremeniti, spreminjati; menjati; predrugačiti:
    mutare idea premisliti se
    mutare paese preseliti, izseliti se
    mutare gli abiti preobleči se
    mutare l'ammalato preobleči bolnika in posteljnino
    mutare il vino pretočiti vino
    mutare il pelo guliti se (živali)
    mutare colore spremeniti barvo; prebledeti; zardeti

    B) v. intr. menjati, menjavati se

    C) ➞ mutarsi v. rifl. (pres. mi muto)

    1. spremeniti, spreminjati se; menjavati se

    2. preobleči, preoblačiti se:
    mutarsi d'abito preobleči se
  • nascondere*

    A) v. tr. (pres. nascondo)

    1. skriti, skrivati

    2. zakrivati (očem, pogledu)

    3. prikriti, zamolčati

    B) ➞ nascondersi v. rifl. (pres. mi nascondo) skrivati se
  • naturalizzare

    A) v. tr. (pres. naturalizzo) naturalizirati, dati, podeliti državljanstvo

    B) ➞ naturalizzarsi v. rifl. (pres. mi naturalizzo) naturalizirati se, prilagoditi se
  • cong. ne, niti:
    né l'uno né l'altro vuole cedere niti eden niti drug noče popustiti
    né più né meno nič več in nič manj, prav toliko
    né punto né poco prav nič, niti malo ne
    non mi fa né caldo né freddo pren. prav nič me ne briga, prav nič mi ni mar
    non posso aiutarti né darti un consiglio ne morem ti ne pomagati ne svetovati
  • necrotizzare

    A) v. tr. (pres. necrotizzo) biol. povzročiti, povzročati nekrozo, odmiranje

    B) ➞ necrotizzarsi v. rifl. (pres. mi necrotizzo) biol. nekrotizirati; odmreti, odmirati
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • nessuno

    A) agg.

    1. noben:
    non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

    2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

    B) pron.

    1. nihče:
    nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
    figli di nessuno najdenčki
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja

    2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

    C) m (le sing.) niče:
    crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • nōdo m

    1. vozel:
    nodo d'amore okrasni vozel
    nodo comune navadni vozel
    nodo gordiano gordijski vozel (tudi pren.);
    nodo delle guide alpin. varovalni vozel
    nodo parlato navt. ladijski vozel
    fare un nodo al fazzoletto narediti vozel na robčku

    2. pren. zveza

    3. pren. ovira, težava:
    sciogliere il nodo razrešiti težavo, problem

    4. pren. vozel, bistvo, težišče

    5. pren.
    un nodo di lacrime ihtenje
    un nodo di tosse kašljanje, pokašljevanje
    ho un nodo alla gola nekaj se mi je zataknilo v grlu

    6. vozel, vozlišče:
    nodo ferroviario železniški vozel
    nodo stradale cestni vozel

    7. bot. odebelina (na veji)

    8. navt. vozel (enota za hitrost)

    9.
    punto a nodo obrt vozličasti vbod
    PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se na koncu plača
  • nomare

    A) v. tr. (pres. nōmo) knjižno imenovati

    B) ➞ nomarsi v. rifl. (pres. mi nōmo)

    1. imenovati se

    2. ekst. biti znan, slaven
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • normalizzare

    A) v. tr. (pres. normalizzo)

    1. normalizirati

    2. normirati

    B) ➞ normalizzarsi v. rifl. (pres. mi normalizzo) normalizirati se
  • nōstro

    A) agg.

    1. naš, najin; svoj:
    la nostra casa naša hiša, naš dom
    la nostra lingua naš jezik
    il nostro pianeta naš planet, Zemlja

    2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
    Nostro Signore relig. Gospod
    Padre nostro oče naš

    3. pog. naš, običajen; medsebojen:
    il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
    beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

    4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

    B) pron.

    1. naš, najin; svoj

    2. absol. naš; svoj:
    il Nostro, il nostro naš avtor
    i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
    arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
    ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
    vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
    avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?
  • nullificare

    A) v. tr. (pres. nullifico) izničiti, izničevati

    B) ➞ nullificarsi v. rifl. (pres. mi nullifico) izničiti se
  • nuōvo

    A) agg.

    1. nov:
    addobbato a nuovo nanovo okrašen
    casa nuova nova hiša
    cose nuove novosti, novotarije
    di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
    generazione nuova današnja mladina
    nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
    nuovo di zecca povsem nov
    sposi nuovi novoporočenca
    tempi nuovi novi časi
    essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

    2. nov, skorajšnji:
    anno nuovo novo leto

    3.
    faccia nuova nov obraz
    non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

    4. nov, prenovljen:
    rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

    5. nov, drug

    6.
    nuovo del mestiere novinec, začetnik
    essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
    PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

    B) m (le sing.)

    1. novo, novost

    2. trgov. novo; novost, novi izdelek
  • nutrire

    A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)

    1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati

    2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
    nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih

    3. knjižno dojiti

    4. pren. gojiti:
    nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
    nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim

    B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.)
  • o2 inter.

    1. o (za podkrepitev vokativov):
    o Signore, aiutami pomagaj mi, o Gospod!

    2.
    o tu! vuoi spicciarti? pog. poslušaj, ti, ali se boš zmigal?