Franja

Zadetki iskanja

  • svantaggio m (pl. -gi)

    1. slabost; minus; škoda:
    essere in svantaggio rispetto a qcn. biti na slabšem v primerjavi s kom
    tornare a svantaggio di qcn. škodovati komu, biti komu v škodo

    2. šport razlika; zaostanek:
    essere in svantaggio di due punti zaostajati za dve točki
  • sveglio agg. (m pl. -gli; f pl. -glie)

    1. zbujen; buden:
    stare sveglio biti buden

    2. pren. živahen, bister:
    bambino sveglio bister otrok

    3. pren. pog. zvit, prevejan, iznajdljiv
  • svenire* v. intr. (pres. svēngo) medleti, omedlevati:
    fare svenire pren. biti strašno dolgočasen, neznosen
  • sviluppo m

    1. razvoj, rast; razmah:
    sviluppo economico gospodarski razvoj
    essere in pieno sviluppo biti v polnem razmahu
    favorire, ritardare lo sviluppo pospeševati, zavirati razvoj

    2. razvijanje, obravnavanje (teme, motiva)

    3. biol. razvoj:
    sviluppo embrionale, post-embrionale embrionalni, postembrionalni razvoj
    sviluppo fisico e psichico del fanciullo otrokov telesni in duševni razvoj
    età dello sviluppo puberteta

    4. foto razvijanje

    5. mat.
    sviluppo d'una funzione razvijanje funkcije

    6.
    sviluppo di una strada dolžina ceste

    7. glasba izpeljava
  • tacco m (pl. -chi)

    1. peta:
    tacco alto, a spillo visoka peta, zelo visoka, tenka peta
    colpo di tacco šport podaja nazaj (s peto)
    alzare, battere il tacco pren. oditi, popihati jo
    battere i tacchi udariti s petami
    stare al tacco di qcn. pren. biti komu za petami

    2. cokla; klin

    3. tisk vložek, vstavek
  • tagliato agg.

    1. odrezan, odsekan; obrezan

    2. skrajšan; črtan

    3. ekst. narejen, oblikovan:
    un uomo tagliato all'antica človek po starinsko
    essere ben tagliato biti lepo raščen
    essere tagliato con l'accetta pren. biti čokate, okorne postave
    essere tagliato per qcs. biti ustvarjen za kaj
  • taglio m (pl. -gli)

    1. rez, rezanje:
    taglio di un abito krojenje obleke
    taglio di un arto med. amputacija uda
    taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
    taglio dei capelli striženje las
    taglio dell'erba, del fieno košnja
    taglio di una strada gradnja ceste
    taglio della testa obglavljenje
    taglio dei vini rezanje, mešanje vin
    taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
    alberi da taglio drevesa za sečnjo
    strumenti da taglio rezila
    la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
    dare un taglio prekiniti

    2. rez, urez:
    articolo di taglio publ. osrednji članek
    taglio netto oster, jasen, rez
    farsi un taglio al dito urezati se v prst

    3. kos:
    un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
    un taglio di stoffa kos blaga
    pizza a taglio pizza na štirioglate kose

    4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
    un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
    un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
    scuola di taglio šola za krojenje

    5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
    l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

    6. ostrina:
    arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
    colpire di taglio udariti plosko
    perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
    ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

    7. ekst. ožji del; hrbet

    8. format, dimenzija, mera:
    banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

    9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

    10. med.
    taglio cesareo carski rez

    11. mehan.
    sforzo di taglio rezalna sila
  • talpa

    A) f

    1. zool. krt (Talpa europea):
    essere cieco come una talpa, vederci come una talpa biti slep kakor krt

    2. krtovo krzno

    3. pren. topoglavec

    4. pren. krt, skriti obveščevalec

    5.
    aratro talpa agr. plug krtovec, krtičar

    6. strojn. tunelski bager

    B) agg. invar. temnosiv
  • tamburo

    A) m

    1. glasba boben:
    a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
    battuta di tamburo znak z bobnom
    rullo del tamburo bobnanje
    avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
    battere il tamburo pren. delati reklamo zase

    2. bobnar; vojaški tambor

    3. arhit. tambur (kupola)

    4. arhit. boben (pri stebru)

    5. tehn. boben

    6. voj.
    pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

    7. avto zavorni boben

    8. inform.
    tamburo magnetico magnetni boben

    9. navt.
    tamburo dell'ancora sidrni boben
    tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

    10. tekstil boben
    tamburo a denti bobnasti rahljalnik

    11. hist. skrinjica za ovadbe

    12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

    13. gled. vitel (za premikanje scen)

    14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

    B) agg. invar. zool.
    pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • tavola f

    1. deska:
    tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
    tavola di salvezza pren. rešilna bilka
    calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

    2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

    3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
    a tavola za mizo, med obedom
    il pranzo è in tavola obed je na mizi
    tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
    tavola rotonda pren. okrogla miza
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    portare in tavola dati na mizo, servirati

    4. delovna miza:
    la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
    tavola da stiro likalnik

    5. plošča:
    le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
    le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

    6. umet. tabelna podoba

    7. tisk tabela; ilustracija:
    tavola a colori barvna slika
    tavola fuori testo tabela
    tavole geografiche mape, zemljevidi

    8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
    tavole astronomiche efemeride
    tavola censuaria katastrski register
    tavola genealogica rodovnik
    tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
    tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
    tavola pitagorica mat. poštevanka
    tavole di tiro voj. strelske tablice

    9. mont.
    tavola dormiente separator, izločevalnik
    tavola a scossa stresalka

    10. faseta (na dragih kamnih)

    11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

    12. glasba
    tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

    13. igre
    tavola reale backgammon

    14. šport
    tavola a vela jadralna deska, surf
    PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu
  • temperante agg. zmeren, umerjen, zdržen:
    essere temperante nel mangiare, nel bere biti zmeren pri jedi, pri pijači
  • tēmpia f

    1. anat. sence:
    avere le tempie bianche pren. biti v letih

    2.
    tempie glava; knjižno um
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tenuto agg. (obbligato) obvezan, zavezan:
    essere tenuto a ( + infinitiv) čutiti se dolžnega, morati
    essere tenuto a fare qcs., a rispondere biti dolžan kaj narediti, biti dolžan odgovoriti
  • tērmine1 m

    1. meja; mejnik

    2. pravo rok, termin:
    contratto a termine terminski posel
    termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
    termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
    termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
    termine di preavviso odpovedni rok

    3. rok:
    a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
    nel termine di un mese v roku enega meseca

    4. konec:
    aver termine končati se
    portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
    volgere al termine biti pri koncu

    5. člen, element:
    complemento di termine jezik indirektni objekt
    termini di una proposizione jezik stavčni členi
    i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
    i termini di un paragone elementa primerjave
    ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

    6. pren. točka, stopnja; cilj:
    a buon termine precej daleč (s čim)

    7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
    il termine delle provviste konec zalog

    8.
    termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
    le cose stanno in questi termini zadeve so take
    essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • teso agg. napet; nategnjen, raztegnjen:
    corde tese glasba napete strune
    faccia tesa napet, utrujen obraz
    rapporti tesi napeti odnosi
    situazione tesa pren. napet položaj (zlasti med državami, političnimi strankami ipd.)
    avere i nervi tesi biti nemiren, živčno napet
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah