lucignolo m
1. (stoppino) stenj
2. pren. šalj. suhec:
ridursi come un lucignolo shujšati
Zadetki iskanja
- lumeggiare v. tr. (pres. lumeggio)
1. umet. poudariti s svetlejšimi barvami
2. pren. poudariti, poudarjati; orisati:
lumeggiare un fatto orisati dogodek
3. razsvetliti, razsvetljevati - luminare m velik um, velik učenjak:
un luminare della scienza velik znanstvenik - macchia1 f
1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh
2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega
3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož - macigno m
1. miner. peščenjak
2. ekst. kamen, skala:
duro come un macigno pren. trmast kot mula
cuor di macigno pren. brezčuten - madōnna
A) f
1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija
2. knjižno gospa
3. madona, lepotica:
viso da madonna angelski obraz
4. pren.
fa un freddo della madonna presneto mraz je
B) inter. madona:
madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
madonna mia! jojmene! - maēstro
A) m
1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster
2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj
3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi
4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik
5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom
B) agg.
1. glaven:
strada maestra glavna ulica
2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza
3.
albero maestro navt. glavni jambor - magazzino m
1. skladišče:
magazzino generale trgov. javno skladišče
essere un magazzino di erudizione pren. biti strašno učen
2. skladišče, skladiščena roba
3.
grande magazzino trgov. veleblagovnica - maglia f
1. zanka, petlja; člen (verige):
gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke
2. majica:
maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
fare la maglia, lavorare a maglia plesti
lavoro a maglia pletenina
3. šport majica:
maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)
4.
camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca - maiale m
1. zool. prašič (Sus domesticus):
grasso come un maiale debel kot prašič
2.
maiale, carne di maiale svinjina
3. pren. prasec, svinja - male
A) avv.
1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga
2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti
3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati
B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!
C) m
1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež
2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo
3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje
4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal - mallōppo m
1. sveženj, zavoj
2. žarg. plen
3. pren. nareč.:
sentì un malloppo alla gola v grlu ga je stisnilo, dušilo - mancare
A) v. intr. (pres. manco)
1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen
3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
7. zmotiti se, pogrešiti
B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot - mancino
A) agg.
1. lev; levičarski
2. pren. hudoben:
giocare a qcn. un tiro mancino komu jo zagosti
B) m (f -na) levičar, levičarka - mandare v. tr. (pres. mando)
1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti
2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu
3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)
4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti
5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri - maniaco
A) agg. (m pl. -ci) med. maničen, manijski
B) m (f -ca; m pl. -ci)
1. med. manijak, manični obsedenec
2. pren. obsedenec:
un maniaco dello sport športni obsedenec - manica f
1. rokav:
mezza manica narokavnik; pren. pisarček
in maniche di camicia brez suknjiča
rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut
2. ekst.
manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz
3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
una manica di furfanti lopovska drhal
4. pren. dobra mera:
si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili - manichino2 m maneken, krojaška, izložbena lutka:
sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog - manico m (pl. -ci, -chi)
1. ročaj, držaj:
benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo
2. vrat (zvona)
3. glasba vrat (pri godalih)
4. aero krmilna palica - manipolo m
1. snop (trave, žita)
2. voj. hist. manipel (vojaška enota)
3. skupina, peščica, prgišče:
un manipolo di coraggiosi peščica neustrašnih
4. relig. manipel, naročnica
5. držaj (zobozdravniškega svedra)