staccare
A) v. tr. (pres. stacco)
1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od
2. šport pustiti, puščati za seboj
3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki
B) v. intr.
1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se
2. pog. prenehati delo
C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)
1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)
2. odtrgati se; odlepiti se
3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti
Zadetki iskanja
- stampēlla f
1. bergla:
reggersi sulle stampelle pren. hoditi z berglami, biti v slabem stanju, biti slabega zdravja, biti betežen
2. obešalnik (za obleke) - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - Stēntore m
1. mitol. Stentor
2. ekst.
stentore človek z gromkim glasom - stōria f
1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine
2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik
3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje
4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko
5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem
6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici
7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno
8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica - stracarico agg. (m pl. -chi) preobložen; preobremenjen:
essere stracarico di lavoro biti preobremenjen z delom - strada f
1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot
2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot
3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic
4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto
5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin
6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot
7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti
8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni - strascicare
A) v. tr. (pres. strascico)
1. vleči, vlačiti:
strascicare le gambe noge vleči za seboj (od utrujenosti, oslabelosti)
2. pren. delati počasi, brezvoljno:
strascicare il male odlašati z zdravljenjem
3. pren. izgovoriti, izgovarjati nerazločno; zategovati besede
B) ➞ strascicarsi v. rifl. (pres. mi strascico) vleči, vlačiti se - stridore m
1. škripanje:
stridore di denti škripanje z zobmi
2. nareč. hud mraz - stringere*
A) v. tr. (pres. stringo)
1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim
2. knjižno vihteti (meč)
3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid
4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor
5. tiščati (čevlji)
6. med. zapreti, zapirati (blato)
7. krajšati, zožiti (obleko)
8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite
9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno
10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo
B) v. intr.
1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska
2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo
C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)
1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga
2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni - strisciare
A) v. tr. (pres. striscio)
1. drsati, podrsavati:
strisciare i piedi drsati z nogami
2. oplaziti, oprasniti
B) v. intr.
1. plaziti se, lesti
2. oplaziti (kaj)
3. pren. slabš. plaziti se
C) ➞ strisciarsi v. rifl. (pres. mi striscio)
1.
strisciarsi a, contro podrgniti se ob
2. pren. prilizovati se komu - stropicciare
A) v. tr. (pres. stropiccio)
1. drgniti:
stropicciarsi le mani meti si roke
stropicciarsi gli occhi meti si oči
stropicciare i piedi cepetati z nogami
2. nareč. mečkati
B) ➞ stropicciarsi v. rifl. (pres. mi stropiccio):
stropicciarsi di pog. požvižgati se na - strusciare
A) v. tr., v. intr. (pres. struscio) drgniti; drsati, podrsavati; obrabiti, obrabljati, guliti:
strusciare i piedi per terra podrsavati z nogami po tleh
strusciare i vestiti guliti obleke
B) ➞ strusciarsi v. rifl. (pres. mi struscio)
1. podrsati se ob
2. pren.
strusciarsi a qcn. prilizovati se komu - stucco1 m (pl. -chi)
1. sadra, mavec:
turare un buco con lo stucco zamašiti luknjo z mavcem
rimanere di stucco pren. otrpniti (od presenečenja)
2. umet. štukatura - stufa f
1. peč:
stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta peč na premog, plin, drva, nafto
stufa elettrica električna peč; radiator
2.
carne cotta in stufa kulin. dušeno meso
fare la stufa alle botti agr. izpirati sode z vrelo vodo - stufare
A) v. tr. (pres. stufo)
1. segreti, segrevati v peči:
stufare le botti agr. izpirati sode z vrelo vodo
stufare i bozzoli tekstil pariti kokone
2. kulin. dušiti
3. pren. pog. razjeziti, nadlegovati
B) ➞ stufarsi v. rifl. (pres. mi stufo)
1. razjeziti se
2. impers. prekipeti komu - succhiare v. tr. (pres. succhio)
1. sesati, srkati, vsrkavati:
aver succhiato qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
succhiarsi il dito sesati si prst
succhiare il sangue a qcn. pren. komu sesati kri, izkoriščati koga
2. vsrkati, vsrkavati
3. piti, srebati (tudi pren.)
4. šport žarg.
succhiare la ruota prisesati se h kolesu (tekmovalca spredaj) - suo agg.
1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige
2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto
3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom
4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija
5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen - suōno m
1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik
2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel
3. jezik glas
4. smisel, prizvok, ton
5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem - sventolare
A) v. tr. (pres. svēntolo)
1. mahati:
sventolare il fazzoletto pomahati z ruto
2. pahljati:
sventolare il fuoco podžgati ogenj
3. zračiti
4. vejati:
sventolare il grano vejati žito
B) v. intr. vihrati, plapolati
C) ➞ sventolarsi v. rifl. (pres. mi svēntolo) pahljati se