Franja

Zadetki iskanja

  • scopa2 f metla:
    avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
    essere magro come una scopa biti suh kot prekla
  • scrigno m skrinja, skrinjica (za dragulje, dragocenosti):
    essere uno scrigno di bontà pren. biti poosebljena dobrota
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten
  • scuro1

    A) agg.

    1. temen:
    notte scura temna noč
    abito scuro temna obleka
    pelle scura temna polt

    2. temen (barvni odtenek):
    verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč

    3. pren. mračen, mrk:
    scuro in volto mračnega obraza

    4. pren. nerazumljiv

    5. žalosten, mučen

    6. pren. knjižno neznan

    7. jezik zadnji vokal

    B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
    parlare scuro govoriti nerazumljivo

    C) m

    1. tema, mrak:
    essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen

    2. temna barva

    3. umet. osenčeni del (podobe)
  • sdegnato agg. jezen, besen; ogorčen:
    essere sdegnato verso, contro qcn. biti ogorčen na koga
  • sdegno m

    1. ogorčenje, ogorčenost:
    muovere a sdegno ogorčiti
    provare sdegno biti ogorčen

    2. knjižno zaničevanje


  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • secca f

    1. plitvina

    2. pren. težava, potreba, nevarnost:
    essere in secca biti v težavah
    lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

    3. suhota, suša
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • sedere*

    A) v. intr. (pres. siēdo)

    1. sedeti:
    posto a sedere sedišče, sedež
    dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
    mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
    mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
    non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
    trovare da sedere najti prostor za sedenje

    2. sedeti; zasedati:
    sedere in adunanza zasedati na zboru
    sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
    sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
    sedere in confessionale sedeti v spovednici
    sedere giudice soditi
    sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

    B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

    C) m zadnjica, rit:
    prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • seminarista m (pl. -ti)

    1. relig. semeniščnik

    2. ekst. pren. mlečnozobec:
    essere goffo come un seminarista biti neroden kot štor
  • semplicismo m preproščina, naivnost:
    peccare di semplicismo biti preprostež, naivnež
  • senno m pamet; razum, razumnost:
    il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
    uomo di senno pameten, razumen mož
    PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentimento m

    1. zavest:
    uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

    2. čut:
    avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

    3. čustvo:
    sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

    4. čustva, afekti; čustvena sfera:
    ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
    toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

    5. pamet, razsodnost:
    ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost