scrollare
A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
scrollare un ramo stresati vejo
scrollare il capo odkimavati
scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni
B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)
1. stresti, stresati se:
scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa
2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se
Zadetki iskanja
- scrollata f stresanje, zmig, zmigovanje:
dara una scrollata di spalle skomigniti z rameni - scuōtere*
A) v. tr. (pres. scuōto)
1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni
2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma
3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti
B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)
1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se
2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen - secondo2
A) prep.
1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo
2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami
B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto - sēdia f stol, sedež:
sedia a braccioli, a dondolo, a sdraio stol z naslonjali, gugalnik, ležalnik
sedia di vimini pleteni stol
sedia curule hist. kurulski stol
sedia elettrica električni stol
sedia gestatoria (papeški) nosilni stol
sedia a rotelle invalidski voziček - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - seminare v. tr. (pres. semino)
1. agr. sejati, zasejati:
seminare il grano sejati žito
seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega
2. pren. raztresti, raztrositi
3. pren. sejati:
seminare discordia sejati razdor
4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje - semmai avv.
1. če (morda, eventualno, slučajno):
semmai venisse, fatemelo sapere če slučajno pride, mi javite
2. kvečjemu; v najslabšem primeru:
semmai verrò col treno v najslabšem primeru pridem z vlakom - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sepolcro m
1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti
2.
sepolcri relig. pog. sveti grob - sereno
A) agg.
1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba
B) m
1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)
2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom
3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled - sērva f
1. dekla, služkinja:
dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim
2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje - sfilzare v. tr. (pres. sfilzo) sneti, snemati:
sfilzare un pollo dallo spiedo sneti piščanca z ražnja - sfondo m
1. umet. ozadje
2. gled. zakulisje
3. obl. zadnja stran dvojne gube
4. pren. ozadje:
romanzo a sfondo sociale roman z družbenim ozadjem - sfruttare v. tr. (pres. sfrutto)
1. izkoristiti, izkoriščati (tudi pren.)
2. ekst. izrabiti, izrabljati; zlorabljati; okoristiti, okoriščati se s čim:
sfruttare l'occasione izrabiti priložnost
sfruttare la buona fede altrui okoristiti se z zaupanjem drugih - sgrassare v. tr. (pres. sgrasso)
1. odstraniti, odstranjevati maščobo:
sgrassare il brodo odstraniti maščobo z juhe
2. očistiti mastne madeže - siēpe f
1. živa meja; ograja; plot:
siepe viva živa meja
siepe ornamentale okrasna ograja
2. ekst. okop:
una siepe di baionette okop bajonetov
3. šport
corsa siepi steeplechase, 3000 metrov z ovirami - silenziare v. tr. (pres. silēnzio) avto glušiti; utišati:
silenziare una pistola ekst. opremiti pištolo z dušilcem - sinistro
A) agg.
1. lev:
lato sinistro leva stran
2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip
B) m
1. nesreča, škoda
2. polit. levičar
3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo - slancio m (pl. -ci)
1. zamah, zagon, zalet:
di slancio z zaletom, s skokom
prendere lo slancio vzeti zalet
2. šport sunek
3. pren. nalet, vzgib:
slancio di passione nalet strasti
4. vitka, elegantna linija (zgradbe)